V noči s 30. na 31. oktober je Narodna banka Srbije odvzela licenco srbski Alta Banki, ki je imela eno od ključnih vlog v prevzemni vojni za Addiko Bank, nastali iz propadle Hypo Alpe Adria Bank, v kateri sta se spopadli Nova Ljubljanska banka in avstrijska Raiffeisen Bank International, na koncu pa je slednja zmagala.

Panika med srbskimi varčevalci v Alta Banki se je razširila tudi na sosednji, severnomakedonski trg, kjer je propadla srbska banka lani prevzela Stopansko banko Bitola, ki jo je nato preimenovala v Alta Banko Bitola. V tej banki je 1. novembra Narodna banka Makedonije uvedla administrativno upravo.

»Ta ukrep je začasen in smo ga uvedli izključno zaradi razmerij banke z delničarjem s kvalificiranim deležem, Alta Banko Beograd, s ciljem zaščititi premoženje banke in interese vlagateljev. Alta Banka Bitola je visoko kvalificirana, likvidna, ima kakovosten kreditni portfelj in izpolnjuje vse nadzorne standarde,« je prejšnji teden na tiskovni konferenci povedal guverner Narodne banke Severne Makedonije Trajko Slaveski.

Minuli petek je Slaveski razkril, da je Narodna banka Makedonije po hitrem postopku začela prodajni postopek Alta Banke Bitola, o nakupu te banke pa se pogajajo s šestimi možnimi prevzemniki, od katerih sta dva domača, preostali pa iz tujine. »Prodaja banke je najboljši način, da se zaščitijo prihranki in premoženje banke,« je poudaril Slaveski. Alta Banka Bitola je ena najmanjših komercialnih bank na severnomakedonskem bančnem trgu, s tržnim deležem (po bilančni vsoti) 1,2 odstotka.

Makedonski bančni trg je visoko koncentriran, saj pet bank obvladuje več kot 80-odstotni delež. Največja banka je po podatkih finančnega portala thebanks.eu Komercijalna Banka Skopje, ki ima po bilančni vsoti 20,6-odstotni delež ter razpršeno lastništvo domačih in tujih vlagateljev. S 16,82-odstotnim deležem ji sledi Stopanska banka Skopje, ki je v skoraj stoodstotni lasti grške bančne skupine National Bank of Greece, na tretje mesto, z malenkost nižjim tržnim deležem, pa se uvršča NLB Banka Skopje, ena najbolj dobičkonosnih bank v vsej skupini NLB. Na vprašanje, ali se v skupini NLB potegujejo za nakup makedonske Alta Banke, ki je zaradi odvzema licence matični banki v Srbiji naprodaj, so v NLB, odgovorili, da tržnih špekulacij ne komentirajo. Ob tem velja poudariti, da nihče ne špekulira, da naj bi se NLB podala v prevzem makedonske banke, in da to ne izhaja niti iz zastavljenega vprašanja. Je pa vprašanje na mestu, vsaj zaradi dveh razlogov.

Izkušnje s podobnimi prevzemi

Eden je, da si v NLB prizadevajo za nove prevzemne priložnosti v regiji, potem ko jim je spodletel prevzem Addiko Bank, ki bi ji med drugim omogočil, da bi se skozi stranska vrata vrnila na hrvaški trg, kjer ji je zaradi spora s hrvaškimi varčevalci Ljubljanske banke onemogočeno bančno poslovanje. Drugi je, da ima NLB s podobnimi hitrimi prevzemnimi posli že izkušnje.

Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je bila ruska državna Sberbank najprej sankcijsko izključena iz ameriškega finančnega sistema, nato pa tudi iz mednarodnega plačilnega sistema Swift. Številni komitenti so iz slovenske izpostave Sberbank dvigovali ogromno denarja, iz Evropske centralne banke (ECB) pa so sporočili, da je po njenih ocenah Sberbank Europe s sedežem v Avstriji, ki je bila neposredna lastnica slovenske Sberbank, v stečaju ali na robu stečaja. Po bliskovitem ukrepanju so iz Banke Slovenije sporočili, da bo slovensko Sberbank prevzela NLB, kar jo je stalo 5,1 milijona evrov, dosti manj, kot je bila vredna. Prevzeto banko je NLB preimenovala v N Banko, v naslednjem koraku pa si jo je pripojila.

Po odvzemu bančne licence Alta Banke je bila njenemu lastniku Davorju Macuri, ki je po poročanju srbskih medijev v zelo dobrih odnosih z nekdanjim srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, odvzeta prostost. Kot ga sumi srbsko državno tožilstvo za organizirani kriminal, naj bi Macura s pomočjo dveh uslužbencev iz bančnega trezorja Alta Banke odnesel za okoli 380 milijonov evrov denarja. Kot je poročal srbski portal za preiskovalno novinarstvo Krik, je iz odredbe za vodenje tožilske preiskave razvidno, da naj bi Macura le manjši znesek fizično odnesel iz trezorja, medtem ko je bilo okoli 370 milijonov evrov evidentiranih kot prihodki menjalnice Alta Pay (v lasti Macure), vendar ta denar ni prišel v trezor, temveč naj bi domnevno končal v rokah Macure.

 

Idea Marketi bi lahko dobili novega lastnika

Odvzem bančne licence srbski Alta Banki sproža vprašanje o prihodnosti trgovskega podjetja Idea Marketi, ki je do preimenovanja v lanskem letu poslovalo pod imenom Mercator-S, dokler ni prešlo v last Fortenove grupe, Mercatorjevega lastnika, pa je bilo v lasti Mercatorja. Le nekaj dni prej, preden je v stečaju končala Alta Banka, je lastnik ideje postalo podjetje Alta Retail, ki je tako kot propadla Alta Banka v lasti srbskega poslovneža Davorja Macure.

Po poročanju srbskega časnika Politika se zastavlja vprašanje, kdo bi sploh lahko bil kandidat za nakup podjetja Idea Marketi, ki zaposluje več kot 6500 delavcev in ima razvejano mrežo prodajaln v 80 krajih. Ko so se aprila pojavljale špekulacije o načrtih podjetja Alta Retail za prevzem podjetja Idea Marketi, so se srbski mediji spraševali, ali se za prevzem zanimajo podjetja iz MK Group v lasti družine Kostić, česar Fortenova ni želela komentirati, zato morebiten interes ni bil uradno potrjen.

Kot je za Politiko pojasnil profesor z beograjske ekonomske fakultete dr. Ljubodrag Savić, je ključno, da se ugotovi, ali je Idea kakor koli povezana s stečajno maso Alta Banke in ali bo vključena v njen stečajni postopek. »Če je trgovsko podjetje zunaj stečajne mase, se pojavi vprašanje njegovega nadaljnjega financiranja in morebitne prodaje,« je pojasnil Savić, ki meni, da bi lahko v primeru njegove vnovične prodaje največji interes izkazala MK Group. Po poročanju srbskega tednika Nedeljnik naj bi Alta Retail za podjetje Idea Marketi in še štiri podjetja v lasti Fortenove plačala 40 milijonov evrov in prevzela še za sto milijonov evrov dolgov.

Priporočamo