Končni dogovor bi bil po predvidevanjih naših virov lahko sklenjen v nekaj tednih, po konverziji dela posojil pa bi se finančni dolg Skupine Intereuropa znižal na okoli 160 milijonov evrov, medtem ko naj bi se kapital povzpel na 150 do 160 milijonov evrov.
Sočasno z dokapitalizacijo Intereurope naj bi banke tudi podaljšale ročnost posojil, medtem ko bi bilo za izboljšanje poslovanja nujno treba doseči tudi dogovor glede znižanja obrestne mere. Poleg tega, da je Skupina Intereuropa v prvih treh četrtletjih odplačala za okoli deset milijonov evrov glavnice posojil, je morala plačati tudi devet milijonov evrov obresti. Samo za plačilo obresti mora koncern Intereuropa nameniti celoten dobiček iz poslovanja oziroma polovico dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA).
Zaradi načrtovane konverzije dela posojil v kapital bi se letni strošek za plačilo obresti znižal za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, kar bi še nekoliko pospešilo postopek zmanjšanja zadolženosti. Upravi Intereurope pod vodstvom Ernesta Gortana je v zadnjih dveh letih finančno breme Intereurope že uspelo znižati za približno 30 milijonov evrov. Po ocenah poznavalcev bi se moral finančni dolg za dolgoročno vzdržno poslovanje znižati na največ sto milijonov evrov, medtem ko je konec lanskega septembra znašal 197 milijonov evrov.
Za doseganje finančno vzdržnega položaja bo morala Intereuropa najti tudi strateškega partnerja za njen moskovski logistični center Čehov ter prodati poslovno nepotrebno premoženje. V zemljiščih in nepremičninah ima Skupina Intereuropa trenutno za več kot 280 milijonov evrov premoženja, poleg 360 lastnih dostavnih vozil pa ima še za 262.400 kvadratnih metrov lastnih skladiščnih prostorov in 2,2 milijona kvadratnih metrov zemljišč.
Ernest Gortan in predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič, kot je znano, že dlje časa iščeta strateškega partnerja za moskovski logistični center Čehov, v katerega je nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin investiral več kot 130 milijonov evrov. Čeprav se poslovanje Intereurope East počasi izboljšuje, ruska družba še vedno ne more pokrivati niti stroškov financiranja. V prvih devetih mesecih minulega leta je Intereuropa East ustvarila 1,7 milijona evrov EBITDA, vendar je zaradi visokih stroškov za plačilo obresti in negativnih tečajnih razlik čista izguba družbe znašala kar 6,8 milijona evrov. Prav zaradi tega naj bi se v Intereuropi zavzemali zlasti za možnost, po kateri bi strateški investitor v družbo vstopil z dokapitalizacijo, ki bi jo nato ta uporabila za odplačilo obveznosti do Intereurope.
matjaz.polanic@dnevnik.si
