Švicarska centralna banka ni spremenila osrednje obrestne mere, ki tako ostaja pri 1,75 odstotka. V banki ob tem opozarjajo, da bodo v prihodnje verjetno potrebni dodatni dvigi obrestne mere. Centralni banki Norveške in Švedske pa sta se odločili za novo zvišanje obrestne mere. Tudi ti dve banki ne izključujeta morebitnih novih dvigov. Švicarska centralna banka SNB je junija ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 1,75 odstotka, potem ko se je marca odločila za dvig za 0,5 odstotne točke. Kot razlog za dvig obrestne mere so na banki takrat navedli okrepljene inflacijske pritiske. Švica je avgusta zabeležila 1,6-odstotno letno inflacijo, kar je toliko kot julija. Švedska centralna banka Riksbank je obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na štiri odstotke. Inflacija na Švedskem je vrh dosegla decembra, ko je znašala 12,3 odstotka. Nato se je postopoma umirjala, avgusta je znašala 7,5 odstotka. Norveška centralna banka je osrednjo obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 4,25 odstotka. Avgusta je bila letna stopnja inflacije na Norveškem pri 4,8 odstotka, mesec prej pa je znašala 5,4 odstotka. Britanska centralna banka Bank of England pa se je odločila, da ne bo spreminjala osrednje obrestne mere, s čimer je prekinila niz 14 zaporednih dvigov. Osrednja obrestna mera na Otoku tako ostaja pri 5,25 odstotka. Odločitev banke sledi sredini novici, da je letna stopnja inflacije v Veliki Britaniji avgusta presenetljivo dosegla 18-mesečno dno. Inflacija je bila 6,7-odstotna, julija je znašala 6,8 odstotka. Britanska centralna banka je obenem znižala napoved gospodarske rasti za obdobje od julija do septembra na 0,1 odstotka. sta