Člani preiskovalne komisije, ki jo vodi Anže Logar iz SDS, iščejo odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, najprej pa so se lotili Factor banke in Probanke. Obe banki sta se z bančnega trga poslovili februarja, ko sta se končala postopka nadzorovane likvidacije. Ta je bila uvedena septembra leta 2013, ko je država Probanko dokapitalizirala s 176 milijoni evrov, Factor banko pa z 269 milijoni evrov.
Od predvidenih 28 prič, povezanih z obema bankama, jih je komisija do zdaj zaslišala le polovico. Delati je začela pretekli mesec. Včeraj so bili tako zaslišani Boris Pesjak, nekdanji predsednik uprave Factor banke, Ciril Dragonja , zadnji predsednik uprave Factor banke, Vera Mihatovič , predsednica nadzornega sveta banke, in Herman Rigelnik , direktor družbe ACH, ki je bila pred uvedbo postopka likvidacije njena pomembna lastnica. Rigelnik, nekdanji predsednik državnega zbora, ki je to funkcijo opravljal od decembra 1992 do septembra leta 1994, je bil včeraj zaslišan zadnji.
Člani komisije bodo v prihodnjih dneh med drugim zaslišali tudi nekdanjega ministra Uroša Čuferja , ki je za banki odredil oziroma predlagal nadzorovano likvidacijo, nekdanje guvernerje Banke Slovenije ter nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek .
Ugodno posojilo za šefovega sina
Boris Pesjak je bil na položaju predsednika uprave Factor banke do sredine leta 2012, na vprašanja o konkretnih kreditnih poslih pa ni želel odgovarjati. Factor banka je vsa navodila Banke Slovenije izpolnjevala vse do leta 2013, ko je junija prejela odredbo za dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov. »Takoj smo obvestili nadzorni svet in glavne delničarje, a slednji so bili v postopkih svojih finančnih prestrukturiranj, zato so sporočili, da tokrat ne morejo sodelovati,« je povedal Pesjak.
Čeprav je bil rok za dokapitalizacijo nerazumno kratek, jim je uspelo najti tri potencialne investitorje. »Dva sta opravila skrbni pregled, eden pa je bil pripravljen potrebni znesek vplačati v dveh obrokih do decembra 2013. Mislim, da bi bilo vredno počakati, da bi ta, ki je ponudil dvakrat po 25 milijonov evrov, to storil. V tem času je vse grmelo navzdol in banko smo reševali, kot smo v najboljši veri znali,« je poudaril. Zagotovil je, da noben kredit v Factor banki ni bil nezavarovan, potrdil pa, da so imeli interni dogovor o nižjih obrestnih merah za posojila, ki jih je banka za reševanje stanovanjskega problema dajala zaposlenim in njihovim najbližjim sorodnikom.
Eno takšnih posojil z ugodnejšo obrestno mero je dobil tudi Pesjakov sin. »Kredit je bil dan v skladu s pravili, komercialno se je to še vedno izšlo. S takšno politiko je bila seznanjena tudi Banka Slovenije in nikoli nismo dobili odziva, da bi bilo s tem kaj narobe,« je dejal Pesjak.
Bančna nadzornica izgubila spomin
Vera Mihatovič je v nadzornem svetu banke zastopala interese družbe ACH kot pomembne lastnice Factor banke. V nadzorni svet je prišla leta 2001 in je zadnjih šest dni pred odločitvijo o uvedbi postopka nadzorovane likvidacije banke nadzornikom celo predsedovala. Na števila vprašanja ni odgovorila. Trdila je, da se ne spomni. Za to, da je morala država Factor banko dokapitalizirati z 269 milijoni evrov, se Mihatovičeva ne čuti odgovorna. Na vprašanje, ali se je čutila odgovorno pri odobravanju posojil, ki so se potem izkazala za slaba, pa je odgovorila: »V času in prostoru mislim, da sem delovala odgovorno.«
Izločila se je iz odločanja o posojilu, ki ga je Factor banka dala družbi ACH, katerega solastnica je. Ni pa se ji zdelo sporno sodelovanje pri odločanju o kreditiranju podjetij v lasti ACH in z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb.
»Banka Slovenije je v Factor banki vsako leto opravila nadzor in leta in leta ni bilo nobenih sugestij,« je dejala. Pri odločanju nadzornikov je pogosto spraševala za podrobnosti o kreditih in se šele nato odločila o glasovanju. »Ponavadi so me prepričali in smo kredit odobrili. Za luknjo v banki pa se ne čutim odgovorna,« je dejala Mihatovičeva.
Gonja, ki jo spodbujajo mediji
Herman Rigelnik, nekdanji prvi mož družbe ACH, je pred člani komisije dejal, da ne ve, kako ga je revija Manager uvrstila na lestvico najbogatejših Slovencev in kakšno metodologijo je pri tem uporabila. »Nisem bogat človek,« je dejal Rigelnik. Povedal je, da je Factor banka leta 2012 prvič izkazala slabše rezultate, zato je bila nujna dokapitalizacija.
»Vendar zaradi spremenjene zakonodaje brez soglasja vseh preostalih družbenikov dokapitalizacije nismo mogli izvesti. Morali bi namreč dati ponudbo za prevzem, kar pa ni bilo v skladu s strategijo družbe,« je pojasnil. Že takrat je sumil, da bodo s Factor banko težave, in na to opozoril tudi Banko Slovenije. »Tedanjega guvernerja Marka Kranjca sem seznanil, da banke ne moremo dokapitalizirati, on pa mi je odvrnil, da bodo menjali zakonodajo, a to se ni zgodilo.«
Rigelnik je kakršne koli povezave s finančno luknjo v Factor banki večkrat zanikal. »Gre za nepredstavljivo gonjo, ki jo spodbujajo mediji,« je dejal. Tudi sam je imel kredit pri Factor banki, ki pa ga je kmalu po odločitvi za likvidacijo odplačal v celoti. Na vprašanje, kdo je torej kriv za likvidacijo Factor banke, pa je prebral izjavo takratnega predsednika uprave Cirila Dragonje v intervjuju za neki časopis: »Banko smo do roba pripeljali sami.«
Za vse je kriva finančna kriza
Ciril Dragonja, zadnji predsednik uprave Factor banke, je tako kot Boris Pesjak menil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji preuranjena. »Še kaj bi morali vreči na tehtnico in še kaj preračunati, da bi bil račun za davkoplačevalce nižji,« je dejal. Po njegovem mnenju bi za rešitev Factor banke zadoščalo 50 do 70 milijonov evrov.
»Vendar so zneski višji, ko se odločiš za likvidacijo,« je opozoril Dragonja. Predsedujoči preiskovalne komisije Anže Logar ga je ob tem spomnil, da je država banko dokapitalizirala v višini 269 milijonov evrov. Dragonja je zatrdil, da je bila vsaj polovica kreditnega portfelja banke, ki jo je vodil, zelo zdrava. »Za poslabšanje je najbolj kriva finančna kriza, ki je Factor banko še posebno močno prizadela, ker ni poslovala s prebivalstvom in je bila zato še bolj občutljiva,« je dejal Dragonja.
Sicer pa so člani komisije Dragonjo spraševali predvsem o določenih posojilih, za katera se je potem izkazalo, da ne bodo nikoli poplačana. S podrobnimi odgovori ni postregel, je pa zatrdil: »V banki smo vsako prošnjo za kredit skrbno pretehtali!«
