»Tukaj je upravna projektna zgradba gradbinca Swietelsky,« slabih sto metrov od gradbišča na steni Karavank, tik ob velikem avtocestnem počivališču za tovornjake, pokaže predse Andreas Karlbauer iz družbe Asfinag, ki upravlja avstrijske avtoceste. Pred njim v dveh nadstropjih stojijo zabojniki. V njih so urejene pisarne, kjer bodo vodje projekta preživeli (vsaj) naslednja štiri leta. Za zdaj v njih dela le pet ljudi, še 14 jih dela na gradbišču. Za to začasno zgradbo je še en sklop zabojnikov, kjer so pisarne družbe Asfinag in državnih nadzornikov projekta. Skupno jih je ob gradbišču še 25 in tudi ti bodo predvidoma ostali kakšna štiri leta. »Tam je betonarna,« Karlbauer pokaže na drugi konec počivališča za tovornjake. »In tam zraven zgradba za pripravo strojne opreme, rezanje železja in podobno,« pokaže na še en sklop zabojnikov v dveh nadstropjih. Vse je pripravljeno, da se čez natanko deset dni začne zares.
Dva metra naenkrat
Torej bo veliki dan pravzaprav sreda, 10. oktober. Takrat bodo dejansko začeli prebijati steno Karavank. Resda so sosedje simbolično prvo javno razstrelitev, medijsko predstavo začetka del, priredili pred dobrima dvema tednoma, a glavna dela se v resnici še niso začela. »Zdaj na gradbišče dovažamo gradbeno mehanizacijo, strojno opremo, zabojnike,« v vrvežu kamionov in vlačilcev razlaga Pia Meschik, ki opravlja študijsko prakso pri gradbenem podjetju Swietelsky. Stojimo na relativno novozgrajenem viaduktu neposredno pred portalom in že načeto luknjo v skalo, ki se bo sčasoma razširila v predor. Na kraju, kjer je bil še pred tremi leti gozdnat prepad.
»Dva metra naenkrat,« dinamiko prebijanja skale opiše voznik tovornjaka pri Swietelskem, fant v svojih tridesetih, rojen tostran predora. Upravni del projekta prihaja s severa države, operativni del pa v veliki meri iz krajev južno od Slovenije. »V skalo navrtamo luknje, vanje vstavimo dinamit, razstrelimo, počistimo, stabiliziramo in potem spet po dva metra ter tako štiri kilometre naprej,« pove. Kako hitro se premikajo, je težko reči, načeloma pa velja, da je slovenska stran predora sicer krajša, a z zahtevnejšo geološko strukturo in razmerami. Do leta 2022 naj bi bile po načrtih Karavanke prebite, leta 2024 pa naj bi skoznje stekel promet. Ponovno le enosmerno, saj bodo takrat zaprli obstoječi predor in ga v naslednjih treh letih temeljito obnovili.
»V času gradnje zastojev ne pričakujemo, saj bo promet nemoteno potekal mimo gradbišča,« pove Pia Meschik, »to bo predvidoma bolj problem na vaši strani.« Nasmehne se in hitro doda, da gradbenih razmer na slovenski strani resda ne pozna, a na uho jim je prišlo, da Slovenci terena za megaprojekt še nimamo pripravljenega, zato se bo takim in drugačnim neprikladnostim težko izogniti.
Priprave že leta 2015
V tem je pravzaprav avstrijska prednost – ne v dejstvu, da jim je na razpisu uspelo prej kot Sloveniji izbrati gradbinca, ki bo zgradil drugo cev, medtem ko je slovenski razpisni proces zastal nekje v birokratskih mlinih, ki odločajo o revizijski pritožbi. Resnična prednost je v njihovi pregovorni pripravljenosti in organiziranosti.
Avstrijci so med letoma 2015 in 2017 že zgradili nekaj sto metrov dolg pas novega avtocestnega priključka skupaj z ducatom nosilnih stebrov, na katerih sloni zadnji del tega priključka, viadukt, ta pa se nadaljuje v nekaj začetnih metrov predora z že utrjenim portalom. Druga cev bo v goro vstopila na levi strani sedanje, gledano s slovenske strani proti avstrijski. Toda slovenska stran kakršnih koli pripravljalnih del, ki bi pozneje izbranemu gradbincu, pa naj bodo to Turki ali kateri od domačih konzorcijev, omogočila, da bi takoj začel kopanje predora, še ni začela. Navsezadnje še ni jasno, od kod bodo na gradbišče vozili beton in drugo opremo.
Na slovenski strani je trenutno zaradi gradbenih del zaprt petkilometrski del avtoceste med priključkom Lipce in Hrušica proti predoru, toda to ni povezano z morebitnimi pripravljalnimi deli pred začetkom gradnje druge cevi (avtocesto bosta za 4,8 milijona evrov obnovila Gorenjska gradbena družba in Strabag), na prihajajoče stanje pa voznika morda lahko pripravijo zastoji pred predorom.
