Po naših neuradnih informacijah Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) ni dovolila združitve dveh največjih ponudnikov pripravljene hrane za znanega naročnika v Sloveniji. Največji ponudnik Sovita, pred menedžerskim prevzemom se je podjetje imenovalo Sodexo, je nameraval kupiti drugega največjega ponudnika Slorest. Naprodaj je tudi tretji največji ponudnik Gorenje Gostinstvo.

Cvetki Franko, dolgoletni direktorici podjetja Sodexo, ki ga je sredi devetdesetih let ustanovila istoimenska francoska multinacionalka, je leta 2019 uspel veliki met. Skupaj s še petimi menedžerkami je prevzela Sodexo, največje podjetje v Sloveniji za pripravo obrokov za znanega naročnika, ki se je nato preimenovalo v Sovito. Za nakup Sodexa se je zanimal tudi njen večni rival, podjetje Slorest, in ponujal desetmilijonsko kupnino. Po dostopnih podatkih je bila ta ponudba vsaj za milijon evrov višja od ponudbe menedžerk Sodexa, ki so se združile v podjetju CFZI, a je francoski lastniki niso sprejeli.

V preteklem letu, morda pa še prej, je vodstvena posadka Sovite začela snovati nov velik podvig: prevzem Sloresta. Takrat je bilo mogoče neuradno izvedeti, da se nameravata podjetji združiti pod eno streho, da bi lahko med njima prišlo do zamenjave lastniških deležev, povod za to pa so bili naraščajoči stroški in pomanjkanje delovne sile na trgu. Po naših najnovejših podatkih je v ozadju drugačen načrt – da Sovita prevzame Slorest, dogovorjena prevzemna cena pa naj bi znašala deset milijonov evrov. Po neuradnih podatkih je senat AVK nedavno odločil, da dane zaveze za odpravo vseh pravnih in konkurenčnih pomislekov v primeru združitve podjetij niso zadostne. Razlog za takšno odločitev naj bi bila prevelika moč Sovite in Sloresta na javnih razpisih za pripravo obrokov.

S ciljem ugotoviti, ali bi bila združitev Sloresta in Sovite sploh mogoča, je Sovita lani avgusta Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK) priglasila prevzem podjetja Adriarest, lastnika Sloresta. Ker imata Slorest in Sovita pri javnih naročilih za šole, vrtce, bolnišnice, domove za ostarele … vodilni vlogi, je AVK na začetku letošnjega leta sprožila postopek za presojo skladnosti s pravili konkurence. Po neuradnih podatkih je senat AVK nedavno odločil, da dane zaveze za odpravo vseh pravnih in konkurenčnih pomislekov v primeru združitve podjetij niso zadostne. Vzrok za takšno odločitev naj bi bila prevelika moč Sovite in Sloresta na javnih razpisih za pripravo obrokov. Po zatrjevanju naših virov se na javnih razpisih pogostokrat pojavljata le onadva, dogajalo pa naj bi se, da se je prijavilo le eno od obeh podjetij.

Na tako imenovani povzetek relevantnih dejstev ima Sovita možnost odgovora. Povedano drugače: AVK lahko prepriča, da se moti, vendar so za to pičle možnosti, pojasnjujejo naši viri. Če AVK nazadnje ne bo dovolila načrtovane »poroke« podjetij, se bo Sovita lahko pritožila na upravno sodišče. Kot so pojasnili v Soviti, se »morebitne zaveze lahko podajajo do zaključka postopka, ki pa še ni nastopil«. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence se sicer šteje, da imata dve podjetji ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu višji od 60 odstotkov, posamezno podjetje pa, če obvladuje več kot 40-odstotni tržni delež, pri čemer se prevladujoči položaj lahko presoja v posameznih delih države.

Rast prometa

Prihodki od prodaje Sovite so se v preteklem poslovnem letu, ki za to podjetje ni enako koledarskemu in je trajalo od septembra 2021 do avgusta 2022, povečali za skoraj tretjino, na skoraj 30 milijonov evrov, pri čemer se je čisti poslovni izid povečal za okoli 38 odstotkov, na 1,65 milijona evrov. Iz podatkov aplikacije Erar, iz katere so razvidne transakcije javnih institucij in podjetij v lasti države ter občin, je razvidno, da je Sovita v preučevanem obdobju s temi organizacijami ustvarila 8,4 milijona evrov prometa. To pomeni, da je bil delež ustvarjenih prihodkov od prodaje z državnimi in občinskimi organizacijami v vseh prihodkih od prodaje približno 28-odstoten. Ob tem je bil največja stranka Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, za katerega je Sovita pripravila za 1,57 milijona evrov obrokov. Sledila mu je Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, s katero je imela 817 tisočakov prometa.

Po podatkih Erarja je imel Slorest v preteklem letu z državnimi in občinskimi organizacijami 5,27 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 24 odstotkov ustvarjenih prihodkov od prodaje. Ti so se lani povečali za dobro petino, na 22 milijonov evrov. V primerjavi s Sovito je Slorest epidemija covida bolj prizadela, po dveh letih poslovanja v rdečih številkah pa je podjetje lani poslovalo dobičkonosno – čisti dobiček je znašal 234.000 evrov. Tako kot Sovita tudi Slorest svoje poslovanje v pretežni meri financira z dolžniškimi viri. Od vsote vseh sredstev v višini 10,46 milijona evrov je imel Slorest konec preteklega leta okoli 80 odstotkov dolžniškega kapitala, medtem ko je imela Sovita konec avgusta 2022, torej ob zaključku poslovnega leta, od bilančne vsote v višini 18,14 milijona evrov približno 60 odstotkov dolžniškega kapitala. Lani avgusta je imela Sovita na računu 4,1 milijona evrov sredstev, ki jih domnevno hrani za prevzem Sloresta. Po neuradnih podatkih naj bi bila Sovita s finančnimi institucijami že dogovorjena za pridobitev preostalih potrebnih sredstev za financiranje načrtovanega prevzema, ki bi jih, kot vse kaže, zlahka vrnila. V preteklem poslovnem letu je namreč denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, znašal 3,66 milijona evrov, kar je bilo za dobro petino več kot v poslovnem letu pred tem.

Kitajci v prodajo Gorenja Gostinstvo

Medtem ko sta Slorest in Sovita nestrpno pričakovala odziv AVK na priglašeno koncentracijo, so v Gorenju, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, po naših podatkih potihoma začeli prodajati hčerinsko podjetje Gorenje Gostinstvo. To po velikosti, pri pripravi obrokov za znanega naročnika, za Sovito in Slorestom zaseda tretje mesto. Gorenje Gostinstvo je lani prihodke od prodaje povečalo za dobrih devet odstotkov, na 11,6 milijona evrov, a pri tem ustvarilo za skoraj 60 odstotkov nižji čisti dobiček, ki je znašal 254.000 evrov. Po podatkih Erarja je Gorenje Gostinstvo z državnimi in občinskimi organizacijami lani ustvarilo 2,95 milijona evrov prometa. Od tega zneska je za skoraj dva milijona obrokov pripravilo za državna podjetja: Premogovnik Velenje, njegovo invalidsko podjetje HTS in Termoelektrarno Šoštanj. Poleg priprave prehrane med delom za zaposlene v podjetjih, šolske malice in catering se Gorenje Gostinstvo ukvarja tudi s hotelirstvom. V lasti ima velenjski hotel Paka. Poleg tega obvladuje restavraciji Jezero in DK ter okrepčevalnico Arkada.