Svarila o povračilnih ukrepih je Trump ob robu letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) izrekel potem, ko je švedski pokojninski sklad Alecta v sredo sporočil, da je v zadnjem letu prodal večino svojih ameriških državnih obveznic. Za odprodajo se je sklad odločil zaradi naraščajočega dolga ZDA in nepredvidljivosti trenutne administracije.
Že v torek pa je danski pokojninski sklad Akademiker Pension po navedbah AFP sporočil, da prodaja svoje ameriške državne obveznice. Danski sklad je pojasnil, da se je za prodajo odločili zaradi slabe finančne situacije ZDA, in da torej odločitev ni povezana z vprašanjem Grenlandije, ki zaradi Trumpove želje, da bi otok priključil k ZDA, povzroča trenja med Ameriko ter Dansko in drugimi evropskimi državami.
Trump je sicer priznal, da imajo evropske države v lasti znatno količino ameriških državnih vrednostnih papirjev. AFP poroča, da imajo evropske države, ki so hkrati tudi članice zveze Nato, v lasti za več kot 2000 milijard dolarjev ameriških obveznic, zaradi česar imajo po mnenju nekaterih opazovalcev v rokah gospodarski vzvod zoper ZDA v tej situaciji. Z upoštevanjem Kanade pa se ta znesek povzpne na okoli 3000 milijarde dolarjev, kažejo podatki ameriške vlade.
Odkar je lanskega januarja začel drugi predsedniški mandat, je Trump večkrat poudaril, da Grenlandija, sicer avtonomno dansko ozemlje, mora biti last ZDA zaradi zagotavljanja ameriške nacionalne varnosti.
Sprva ni želel izključiti nobenega ukrepa, da bi ZDA pridobile Grenlandijo. Na mizi je bila celo uporaba sile, minuli konec tedna pa je osmim evropskim državam zagrozil z uvedbo dodatnih carin, če se ne bodo strinjale z ameriškim posedovanjem danskega otoka.
A nato je v sredo v Davosu zagotovil, da ne bo uporabil sile za pridobitev Grenlandije in preklical grožnjo z dodatnimi carinami za osmerico evropskih držav.