Tehnološki velikani Amazon, Microsoft, Alphabet in Meta so namreč na poti, da letos v podatkovne centre, čipe in računalniško infrastrukturo umetne inteligence skupno vložijo približno 700 milijard dolarjev, saj si vsak od njih prizadeva slediti naraščajočemu povpraševanju po storitvah umetne inteligence.
Ta podjetja so bila do pred kratkim tako dobičkonosna, da so se investicije zlahka financirale iz dobičkov, vlaganja v infrastrukturo umetne inteligence pa so tako visoka, da so tudi velika tehnološka podjetja začela izdajati velike količine obveznic in novih delnic, za kar se je odločil tudi Alphabet
Izvršni direktor Googla Sundar Pichai je vlagatelje že prejšnji mesec opozoril, da podjetje ne more dovolj hitro zgraditi potrebne infrastrukture za umetno inteligenco, da bi zadostilo povpraševanju. Podobna opozorila glede pomanjkljivih zmogljivosti prihajajo tudi iz Microsofta.
Da bi zaprl to vrzel, se je Alphabet zdaj odločil za dokapitalizacijo. 30 milijard dolarjev namerava zbrati prek javne ponudbe delnic, 10 milijard dolarjev prek zasebne prodaje konglomeratu Berkshire Hathaway, še 40 milijard dolarjev pa s programom prodaje delnic, ki ga bo zagnal v tretjem poslovnem četrtletju.