Uvedba individualnih naložbenih računov (INR) pomeni pomemben korak za razvoj varčevanja in investiranja v Sloveniji. Sistem posameznikom omogoča dolgoročno vlaganje v delnice, obveznice, vzajemne sklade in ETF-sklade pod bistveno ugodnejšimi davčnimi pogoji kot doslej. Če vlagatelj sredstev z računa ne dvigne prej kot v 15 letih, so kapitalski dobički in dividende neobdavčeni, kar predstavlja pomembno spodbudo za dolgoročno varčevanje. Ob tem pa se odpira tudi zelo praktično vprašanje, torej ali slovenski kapitalski trg sploh ponuja dovolj kakovostnih naložb za večje število novih vlagateljev.
Če pogledamo podjetja na Ljubljanski borzi (LJSE, Ljubljana Stock Exchange), lahko hitro ugotovimo, da kakovost podjetij sama po sebi ni problem. Na slovenskem trgu kotira več družb z dobrimi poslovnimi rezultati, stabilnimi denarnimi tokovi in pogosto tudi nadpovprečnimi dividendami. Med najpomembnejšimi so Krka, Skupina NLB, Petrol, Cinkarna Celje, Luka Koper, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Sava Re. Gre za podjetja z dolgo tradicijo poslovanja, močno prisotnostjo na svojih trgih in relativno stabilnimi dividendnimi politikami.
Temeljna omejitev slovenskega kapitalskega trga ni kakovost podjetij, temveč njihovo število. Slovenski trg je majhen in število večjih kotirajočih podjetij je omejeno, likvidnost trgovanja pa pogosto relativno nizka. Posledično lahko že razmeroma majhni prilivi kapitala povzročijo izrazite premike cen delnic.
To lahko postane še posebej pomembno v trenutnem obdobju, ko se na kapitalski trg hkrati vključuje več novih skupin vlagateljev. Prvič, na trg delnic prihajajo številni novi delničarji prek delnic Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki bodo prvič postali lastniki delnic in pogosto nimajo veliko izkušenj s kapitalskimi trgi. Drugič, individualni naložbeni računi bodo v prihodnjih letih pritegnili dodatne vlagatelje, predvsem iz vrst gospodinjstev, ki doslej niso aktivno investirala. Tretjič, država hkrati spodbuja mobilizacijo prihrankov prebivalstva tudi prek tako imenovanih ljudskih obveznic, ki so namenjene predvsem rezidentom in gospodinjstvom.
Če se ti trije tokovi kapitala, novi delničarji, novi vlagatelji prek INR ter prihranki gospodinjstev, srečajo na razmeroma majhnem in nelikvidnem trgu, lahko to poveča volatilnost cen posameznih delnic. Pri omejenem številu naložbenih priložnosti namreč hitro nastane situacija, ko večje število vlagateljev kupuje ali prodaja iste delnice.
To vprašanje postane še pomembnejše v luči strukture samih individualnih naložbenih računov. Sistem za prihodnje leto namreč predvideva tudi posebne podračune, na katerih bodo lahko vlagatelji investirali izključno v slovenske finančne instrumente. To pomeni, da bo del novega kapitala nujno usmerjen prav na domači kapitalski trg. Če bo ponudba domačih naložb ostala omejena, lahko večji prilivi kapitala povzročijo izrazitejša nihanja cen, saj bo več vlagateljev usmerjalo sredstva v razmeroma majhno število delnic. Zato bo v prihodnje pomembno, da se domači kapitalski trg postopoma širi. To pomeni več kakovostnih delnic in tudi več domačih obveznic, ki bi vlagateljem omogočale širšo izbiro naložb.
Pomembno vlogo bi lahko imeli tudi vzdrževalci likvidnosti na posameznih delnicah. Njihova naloga je, da na trgu stalno stojijo z zadostnimi količinami tako na nakupni kot na prodajni strani, s čimer zmanjšujejo nenadne cenovne skoke in prispevajo k stabilnejšemu trgovanju.
Individualni naložbeni računi sami po sebi ne bodo čez noč spremenili strukture slovenskega kapitalskega trga. Lahko pa postanejo pomemben prvi korak pri postopnem povečanju zanimanja za vlaganje in dolgoročno varčevanje v delnicah. Če bosta temu sledila tudi razvoj borzne ponudbe novih podjetij in večja likvidnost trgovanja, lahko slovenski kapitalski trg v prihodnjih letih postane bistveno bolj dinamičen, kot je bil v zadnjem desetletju.
*: Avtor je lastnik delnic NLB.