Letalski prevoznik Adria Airways je agenciji za civilno letalstvo zadnji dan lanskega leta posredoval dokumentacijo, s katero naj bi dokazal, da je družba dolgoročno plačilno sposobna. Agencija je namreč po pregledu lani poleti ugotovila, da Adria Airways ni več sposobna plačevati tekočih obveznosti, zato je njeni lastnici, družbi 4K Invest, naložila, naj družbo dokapitalizira. S štirimi milijoni evrov je družba 4K Invest Adrio dokapitalizirala minuli mesec, še dodatnih deset milijonov svežega kapitala pa obljubljajo v prvi četrtini letošnjega leta. Ali bo to zadostovalo, da se Adria Airways izogne najstrožjemu ukrepu agencije za civilno letalstvo, to je odvzemu operativne licence, bo znano še januarja.
Stanje v Adrii je bilo slabo in se še poslabšuje
Agencija mora namreč po uradni dolžnosti spremljati tekoče poslovanje vseh letalskih prevoznikov v Sloveniji. Tokrat je šele drugič v zgodovini pozvala Adrio Airways k podrobnejšim pojasnilom in dokazilom; prvič se je to zgodilo leta 2011, ko so bili poslovni rezultati nacionalnega letalskega prevoznika najslabši v dotedanji zgodovini družbe. Šele ko je država Slovenija družbo dokapitalizirala s 70 milijoni evrov, je agencija za civilno letalstvo končala postopek, saj je presodila, da je finančni vložek stabiliziral poslovanje družbe.
Adria Airways je danes v zasebni lasti in zato ni zavezana k razkritju poslovnih rezultatov, dokler ti niso revidirani, po neuradnih informacijah pa se je njeno slabo finančno stanje, ki ga je agencija zaznala pred poletjem, pozimi še poslabšalo. Obveznosti Adrie naj bi znašale nekaj deset milijonov evrov. Zgolj kontroli zračnega prometa Adria dolguje več kot milijon evrov (preostali upniki svojih terjatev ne razkrivajo). Leto 2017 je Adria Airways končala s 5,44 milijona evrov izgube.
Zdaj je ključno vprašanje, kako je bila Adria decembra dokapitalizirana, z denarnim vložkom ali računovodskimi telovadbami. Portal Siol.net je namreč razkril, da naj bi se družba pred insolventnostjo poskusila rešiti tako, da je nazaj dobila blagovno znamko Adria, ki jo je konec leta 2016 prodala podjetju, povezanemu s skladom 4K Invest, ter zanjo plačevala licenčnino. V Adrii Airways so sicer zatrdili, da so družbo dokapitalizirali (tudi) z denarjem. Dolgoročno lahko Adrio reši le svež kapital, sicer ji preti stečaj. Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bo štirimilijonska dokapitalizacija (ob predpostavki, da je družba res prejela finančno injekcijo, kot so zatrdili v Adrii) sploh zadostovala. Poznavalci področja so glede tega skeptični.
Odvzem licence vendarle ni pričakovan
Odvzem licence bi vsekakor pahnil Adrio Airways v stečaj, a poznavalci tako skrajnega ukrepa agencije za civilno letalstvo vendarle ne pričakujejo, saj so državne agencije praviloma popustljive do nacionalnih letalskih prevoznikov.
Tudi v Adrii so optimistični. »Naši načrti s slovenskim letalskim prevoznikom so dolgoročni, želimo, da podjetje raste in se razvija. V družbi vidimo ogromen potencial; naša prioritetna naloga je, da stabiliziramo operacije in si povrnemo zaupanje potnikov,« je ob napovedanem desetmilijonskem denarnem vložku dejal direktor družbe Holger Kowarsch.
Odkar je od leta 2016 v lasti nemškega sklada 4K Invest, je Adria skoraj podvojila število letal v svoji floti, zaposlila skoraj 200 dodatnih sodelavcev (zdaj jih je dobrih 500), od tega več kot 50 pilotov, še 30 pa naj bi se jih pravkar odpravljalo na usposabljanje, poleg tega pa tudi razširila mrežo poletov, so izpostavili v družbi.
Predsednik Sindikata prometnih pilotov Slovenije Marko Kastelic prav zaradi teh vlaganj v zaposlene in družbo ne verjame v najbolj črn scenarij. »Menimo, da do odvzema licence ne bo prišlo in da bo vodstvo ustrezno rešilo probleme,« je rekel. Potrdil je, da plače zaposlenih v zadnjih mesecih niso zamujale, pa tudi odpovedi letov, ki so družbo pestile predvsem poleti, je manj. »Ves čas opazujemo stanje v družbi, uradnih informacij o poslovanju pa sindikat nima,« je dodal.
Slovenija bi izgubila povezave z Balkanom
Če se vendarle uresniči najbolj črn scenarij in Adria (začasno ali trajno) izgubi operativno licenco, pa profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji nadzornik Adrie Airways Maks Tajnikar vidi predvsem dva verjetna razpleta. Po optimističnem razpletu bi Adrio Airways prej ali slej nadomestil drug letalski prevoznik, ki bi prevzel najdobičkonosnejše letalske povezave, denimo v Bruselj ali Frankfurt, po pesimističnem pa bi letalske povezave iz Ljubljane usahnile. »Sam sem bolj prepričan o slednjem,« dodaja.
Potniki bi manko občutili predvsem pri letih iz Ljubljane v Sarajevo, Skopje, Prištino in druge prestolnice nekdanje skupne države. Tajnikar je sicer kljub slabemu finančnemu položaju nekdanjega nacionalnega prevoznika nasprotoval privatizaciji, saj je še danes prepričan, da dobičkonosnost ni edini namen njegovega obstoja, pač pa so to omenjene turistično-gospodarske povezave. »Gre za zelo velike zunanje učinke za gospodarstvo, turistično promocijo in prebivalstvo ter s tem nefinančne koristi, četudi družba ne ustvarja dobička,« poudarja.
Predvsem za brniško letališče pa začasno ali stalno prenehanje obratovanja Adrie Airways ne bi pomenilo katastrofe. »Fraport Slovenija ima izdelan program obvladovanja tveganj, ki se redno obnavlja in obsega tudi ukrepanje v primeru začasnega zmanjšanja obsega prometa,« so za Dnevnik sporočili iz Fraporta.
