Če bi se strinjalo tudi vodstvo Gorenjske banke, pa bo Abanka v združeno družbo doprinesla novo rekordno izgubo. Zaradi visokih oslabitev in rezervacij, ki so posledica vrste nasedlih posojilnih zgodb iz časov prejšnje uprave, je namreč banka lani ustvarila kar 119 milijonov evrov čiste izgube.
Ker so ji za več kot štiri odstotke oziroma pet milijonov evrov upadle tudi čiste obresti in provizije, na skupno 107 milijonov evrov, se Abanki kljub krčenju administrativnih stroškov ni uspelo izogniti niti precejšnjemu upadu operativnega dobička, s slabih 49 na 41 milijonov evrov. Da je banka po predlanskem dobičku v višini 6,6 milijona evrov zabredla tako globoko, pa so praktično v celoti krive nove oslabitve. Banka je (bo) namreč visoke terjatve prijavljala v stečajih družb iz finančnega imperija mariborske nadškofije, SCT, Dela Revij, Lesnine Inženiring, Orke (Luna) in številnih drugih. Tako je morala oblikovati za skoraj 184 milijonov evrov novih oslabitev.
Obseg bilančne vsote Abanke se je lani zmanjšal za sedem odstotkov, na 4,2 milijarde evrov. "Trpela" so zlasti posojila drugim bankam (upad s 381,6 na 285,8 milijona evrov) in podjetjem (padec s 3,23 na 2,99 milijarde evrov). Po drugi strani ji je uspelo povečati depozite strank, ki niso banke, za sedem odstotkov, posojila prebivalstvu pa za približno štiri odstotke. Kapital Abanke pa se je zaradi rekordne izgube glede na konec leta 2010 zmanjšal s 364 na 228,7 milijona evrov.
Nadzorniki so sicer že sprejeli finančni načrt in poslovno politiko, ki med drugim predvidevata okrepitev poslovanja s prebivalstvom in malimi ter srednjimi podjetji pa tudi stroškovno in procesno učinkovitost. To naj bi banki omogočilo, da bo najkasneje po letu 2012 poslovala z dobičkom in ustrezno donosnostjo.
tomaz.modic@dnevnik.si
