Indeks S&P 500 je nadaljeval niz izgub po božiču, kar je zmanjšalo njegov letni donos na približno 16 odstotkov. Nasdaq je v preteklem letu dosegel donos slabih 20 odstotkov. Skupni donos (upoštevajoč izplačane dividende) je bil še nekoliko višji. Oba indeksa sta tako že tretje leto zapored dosegla dvomestne donose.
Nemški DAX je leto končal pri pozitivnih 22 odstotkih. Investitorji so v letu 2025 beležili izjemne donose na trgih, ki jih je poganjal optimizem glede gospodarskega potenciala umetne inteligence ter spodbud centralnih bank z nižanjem obrestnih mer. Kljub temu pot ni bila povsem stabilna, saj so se trgi spopadali z nihanji, ki so jih povzročili različni dejavniki, med drugimi trgovinske politike ZDA, geopolitične napetosti, visoka vrednotenja ter negotovost glede prihodnje denarne politike centralnih bank.
Prvi vikend v novem letu je bil, milo rečeno, zelo pester na geopolitičnem področju, vendar v začetku tedna na obzorju ni indicev, da bi to negativno vplivalo na trgovanje. Verjetno ni naključje, da se takšni dogodki skoraj praviloma zgodijo čez vikend, ko so finančni trgi zaprti in se lahko strasti do ponedeljka nekoliko ohladijo.
Cena zlata je dosegla rekordno vrednost takoj po božičnih praznikih pri ceni nad 4530 dolarjev (3860 evrov) za unčo, nato je do konca leta nekoliko upadla do 4332 dolarjev (3700 evrov). V preteklem letu je tečaj v dolarjih dosegel več kot 62-odstotno rast. Podobno, še nekoliko bolj izrazito, se dogaja tudi pri drugi plemeniti kovini, tako je srebro pred koncem leta preseglo 80 dolarjev (68,25 evra) za unčo, nato je zadnji dan leta zaključilo pri dobrih 71 dolarjih (60,60 evra). Srebro je v preteklem letu sicer pridobilo približno 149 odstotkov vrednosti. Razloge za takšno rast lahko najdemo med drugim v kombinaciji nižanja obrestnih mer, geopolitičnih napetosti in tudi fizičnega primanjkljaja pridobljenega srebra glede na potrebe sodobne industrije. Medtem cena nafte ostaja šibka, tečaj sodčka tipa WTI je še naprej pod 58 dolarji (49,5 evra). Kljub nedavnim dogodkom je očitno na trgu še vedno dovolj velika ponudba glede na povpraševanje.
Na slovenski borzi je indeks SBITOP, ki vključuje devet največjih podjetij na Ljubljanski borzi, v preteklem letu dosegel izjemno rast in presegel 50 odstotkov. K temu donosu je za realno sliko treba prišteti še izplačane dividende. Po zelo uspešnem letu se optimistično podajamo v novo leto, v katerem nas čaka velika, za naš trg pomembna sprememba z uvedbo individualnih naložbenih računov.