»Čeprav rezultat posvetovalnega referenduma za državni zbor pravno ni zavezujoč, bi neposredno izraženo stališče volilk in volilcev pomenilo pomembno demokratično in politično usmeritev zakonodajalcu pri urejanju tega vprašanja.« Tako je skupina poslank in poslancev iz SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice zapisala pod predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah. Takšna utemeljitev ne bi bila nič posebnega oziroma bi bila celo pričakovana, če bi se nameravala koalicija o ureditvi volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah z državljani dejansko posvetovati vnaprej. Toda situacija je ravno obratna.
Koalicija je, kljub ostrim kritikam ne le opozicije, temveč tudi varuhinje človekovih pravic, zagovornika načela enakosti, pravne stroke in nevladnih organizacij, namreč že sredi junija sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot 20 letih odvzela volilno pravico. Odločitev, ki po mnenju kritikov pomeni krčenje demokratičnih standardov, je sprejela brez jasne obrazložitve (le s sklicevanjem na to, da naj bi bila volilna pravica na lokalnih volitvah vezana na državljanstvo) in tudi brez vsakršne širše javne in strokovne razprave, medtem ko zdaj pravi, da jo mnenje državljanov zanima.
O enakem vprašanju na dveh referendumih?
Po prvotnih načrtih koalicije naj bi nova pravila veljala že na novembrskih lokalnih volitvah, a se to predvidoma ne bo zgodilo, saj je uveljavitev zakona zadržala pobuda za razpis zakonodajnega referenduma.
Zdaj bi torej utegnili biti priča zelo nenavadnemu položaju, ko bi volilci o vsebinsko enakem vprašanju odločali na dveh referendumih – posvetovalnem in zakonodajnem, pri čemer je zavezujoč le slednji.
Na prvem bi se koalicija torej neobvezujoče posvetovala o nečem, o čemer je že odločila, kar bi bilo mogoče razumeti tudi kot nekakšen poskus iskanja legitimacije odločitve za nazaj. Na drugem, če bo zanj zbranih dovolj overjenih podpisov, pa bi volilci dejansko in za zakonodajalca zavezujoče odločili, ali se strinjajo, da se že sprejeti zakon uveljavi ali ne.
»Tako nore stvari zakonodajalec ni niti predvideval. Takšnega primera po mojem spominu še nismo imeli, zagotovo pa je v nasprotju z namenom referendumske zakonodaje,« je predlog za posvetovalni referendum ob tem, ko že teče postopek za zakonodajni referendum na isto temo, za Dnevnik komentiral pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Kot je izpostavil, državni zbor posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, preden končno odloči o posameznem vprašanju, ne pa potem ko je o njem že odločil. »Moje stališče je, da posvetovalni referendum o zakonu, ki je že sprejet in v zvezi s katerim poteka postopek za razpis zakonodajnega referenduma, ni dovoljen, saj je skregan s samim pojmom tega referenduma.«
Strategija vnašanja zmede
Pobudniki, ki so zbrali podpise za začetek postopka za zakonodajni referendum, ocenjujejo, da gre za poskus manipulacije in vnašanja zmede med volilce. »To je samo še ena v nizu prevar, ki jih ta koalicija uporablja že od začetka in ki se jim je treba upreti, zato da na koncu državljani ne izpademo Butalci, ki ne razumejo, kaj se dogaja,« komentira dr. Svetlana Slapšak, prvopodpisana pod pobudo za zakonodajni referendum.
Zbiranje overjenih podpisov za zakonodajni referendum o zakonu o lokalnih volitvah bo steklo septembra in potekalo do 5. oktobra. Glede na časovne roke je mogoče predvidevati, da bi torej posvetovalni referendum, če bo do njega res prišlo, potekal pred morebitnim zakonodajnim. V koaliciji ob tem ne skrivajo namere, da bi bili vsi trije predlagani posvetovalni referendumi (o lokalnih volitvah, RTV-prispevku in socialni pomoči) 11. oktobra, istočasno z že razpisanim referendumom o preiskovalnih komisijah, s čimer bi prispevali k večji mobilizaciji volilcev, pa tudi razpršitvi oziroma preusmerjanju pozornosti.
Če bi volilci prvič (nezavezujoče) odločali o volilni pravici tujcev, pa bi bila njihova motivacija, da se ponovno udeležijo – tokrat zavezujočega – referenduma na isto temo po vsej verjetnosti manjša, kar bi lahko vplivalo tudi na zahtevani kvorum, na možno strategijo koalicije opozarjajo pobudniki zakonodajnega referenduma.
Da je predlog posvetovalnega referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav sporen, so ocenili tudi v opoziciji.
»Ko akt enkrat sprejmeš, ga sprejmeš in takrat so na potezi bodisi ustavno sodišče bodisi ljudje bodisi zadeva stopi v veljavo,« je komentirala poslanka Levice Nataša Sukič. Tako meni, da spraševanje ljudi po mnenju »post festum« ni smiselno.
Za dodatna pojasnila smo prosili tudi vse poslanske skupine, ki so predlog podpisale. Odzvali so se v Resnici, kjer pravijo, da zaradi začetega referendumskega postopka novela še ni dokončno uveljavljena. »Posvetovalni referendum razumemo kot možnost, da se ljudje o tem pomembnem vprašanju jasno in neposredno izrečejo. Njihovo voljo bomo pri nadaljnjem odločanju upoštevali. Če bo zbranih dovolj podpisov tudi za razpis zakonodajnega referenduma, bomo seveda spoštovali njegov zavezujoči izid.«