Poletne počitnice so za številne mlade čas oddiha, potovanj in brezskrbnih dni. Za vse več osnovnošolcev, dijakov in študentov pa predstavljajo tudi priložnost za pridobivanje novih izkušenj skozi prostovoljstvo. Prav z namenom, da bi mladim olajšali iskanje takšnih priložnosti, je Slovenska filantropija kot koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij pripravila Katalog poletnih prostovoljskih priložnosti za mlade 2026. Tega najdejo na spletni strani prostovoljstvo.org.
Letos sta izšla dva kataloga – eden zajema priložnosti po vsej Sloveniji, drugi pa je namenjen območju Ljubljane. Skupaj vključujeta več kot sto različnih prostovoljskih aktivnosti, od pomoči na letovanjih, učne pomoči, družabništva in dela na kmetijah do sodelovanja v socialnih podjetjih ter digitalnega prostovoljstva na daljavo.
Kot poudarja Tjaša Arko, vodja projektov pri Slovenski filantropiji, je pobuda nastala zaradi velikega zanimanja mladih in njihovih staršev. »Katalog poletnih aktivnosti za mlade smo začeli ustvarjati pred leti, saj smo vsakič ob začetku poletja prejeli veliko klicev mladih in njihovih staršev, predvsem osnovnošolcev in srednješolcev, ki imajo čez poletje veliko prostega časa in so se želeli aktivirati kot prostovoljci,« pojasnjuje. Po njenem mnenju prostovoljstvo mladim ne prinaša le novih znanj, temveč tudi priložnost za osebnostno rast, spoznavanje različnih življenjskih zgodb ter razvijanje sodelovanja, strpnosti in sočutja.
Vsak prostovoljec dobi podporo mentorja
Mladi, ki se odločijo za prostovoljsko delo, v katalogu najdejo kontaktne informacije organizacij, ki iščejo pomoč. Vsaka organizacija nato sama poskrbi za uvajanje, usposabljanje in podporo prostovoljcem glede na svoje potrebe, medtem ko Slovenska filantropija svoja usposabljanja za prostovoljce tradicionalno organizira ob koncu poletja. Posebna pozornost je namenjena predvsem mladim, ki se s prostovoljstvom srečujejo prvič. »Vse organizacije, ki objavljajo v katalogu, so zavezane temu, da poskrbijo za primerno vključitev mladih prostovoljcev, še posebno ko gre za mladoletne osebe. Mentor ali mentorica prostovoljce najprej spozna, preveri njihove želje in kompetence ter jih glede na to usmeri v delo. Nato jih pripravi na delo in jim ob morebitnih težavah stoji ob strani,« pojasnjuje Arko.
Prav mentorstvo je po njenih besedah eden ključnih razlogov, da mladi prostovoljstvo doživijo kot pozitivno izkušnjo. V katalogu so posebej označene tudi organizacije z nazivom Mladim prostovoljcem prijazna organizacija, ki zagotavljajo kakovosten mentorski sistem, spremljanje in varno okolje za delo z mladimi.
Pri delu z novinci je pomembno predvsem jasno komuniciranje pričakovanj. Arko kot primer navaja delo v dnevnem centru za migrante v Mariboru, kjer prostovoljce usmerjajo, da pri učni pomoči otrok ne opravljajo nalog namesto njih, ampak jih spodbujajo k samostojnosti. Hkrati imajo mladi možnost, da delo najprej preizkusijo in se šele nato odločijo, ali želijo še naprej delovati v prostovoljstvu.
Prostovoljci iščejo smiselno delo, ne le nalog
Čeprav katalog vsako leto prinaša bogat nabor možnosti, zanimanje mladih ostaja veliko. Po besedah sogovornice bi si želeli še več ponudbe predvsem na področju varovanja narave in skrbi za živali, saj mlade to zelo zanima. Velik izziv pa ni več toliko pridobivanje prostovoljcev kot njihovo dolgoročno vključevanje. »Menimo, da je mogoče prostovoljce pridobiti za vse programe, težje pa jih je obdržati. Tukaj se vidijo razlike med organizacijami, ki poskrbijo za to, da je delo, ki ga opravljajo mladi, smiselno, vzdušje med prostovoljci dobro in da imajo pri delu podporo, ter tistimi, ki prostovoljce jemljejo samo kot brezplačno delovno silo. Tam ti ne bodo ostali,« opozarja Arko.
Prav občutek pripadnosti, kakovostno mentorstvo in zavedanje, da njihovo delo nekomu resnično pomaga, so po njenih besedah razlogi, da se številni mladi po prvih prostovoljskih izkušnjah vračajo tudi v naslednjih letih. Prostovoljstvo tako za mnoge postane veliko več kot le način preživljanja prostega časa – postane izkušnja, ki oblikuje njihov pogled na družbo in ljudi okoli njih.