V zavarovanem morskem območju Miramare so v zadnjih tednih med Miramarom in Devinom opazili 23 mladih osebkov velikih leščurjev. Čeprav je številka skromna v primerjavi s tisoči leščurjev, ki so do leta 2019 prekrivali morsko dno Tržaškega zaliva, raziskovalci poudarjajo, da gre za prvi resnični znak naravne obnove populacije po epidemiji, ki je vrsto skoraj izbrisala iz Sredozemlja.
Raziskovalci spremljajo stanje že od leta 2016. V tem času so razvijali metode spremljanja populacije, iskali odporne osebke, preizkušali presajanje mladic in vzrejo v ujetništvu ter izvajali molekularne analize, s katerimi preverjajo prisotnost povzročiteljev množičnega pogina. Pri iskanju novih primerkov pomembno vlogo igrajo tudi potapljači in drugi obiskovalci morja, ki z opažanji pomagajo dopolnjevati zemljevid razširjenosti vrste.
Strokovnjaki poudarjajo, da prisotnost mladih osebkov pomeni tudi, da v morju še vedno živijo odrasli leščurji, ki se uspešno razmnožujejo. Zato pozivajo vse plavalce in potapljače, naj morebitna opažanja fotografirajo in prijavijo, saj je vsaka informacija pomembna za nadaljnje varovanje vrste.
Tri mlade školjke tudi v slovenskem morju
Podobno razveseljiva novica prihaja iz Krajinskega parka Debeli rtič, kjer so raziskovalci Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v zadnjih mesecih odkrili tri mlade žive primerke velikega leščurja.
Njihovo odkritje je še posebno pomembno, saj je veliki leščur endemit Sredozemskega morja, ki je zaradi kombinacije parazita in bakterijskih okužb v zadnjih letih izgubil približno 99 odstotkov populacije. Vsak nov živi primerek zato pomeni novo upanje za preživetje vrste.
Debeli rtič velja za eno najpomembnejših zatočišč v slovenskem morju. Dobro ohranjeni morski travniki in kakovostni habitati omogočajo pogoje, v katerih se lahko mladi osebki razvijajo. Veliki leščur je največja sredozemska školjka, zraste lahko do metra in pol ter živi več desetletij. Kot filtrator pomembno prispeva k čiščenju morja, njegove školjčne lupine pa predstavljajo življenjski prostor številnim drugim morskim organizmom.
Varovanje je odvisno tudi od obiskovalcev
Partnerji v projektu RISTANC (ZRS Koper, Društvo PiNA, Univerza v Novi Gorici ter občine Piran, Ankaran in Izola) ob tej priložnosti poudarjajo, da dolgoročno ohranjanje vrste ni mogoče brez sodelovanja raziskovalcev, upravljalcev zavarovanih območij in obiskovalcev.
Posebno poleti predstavlja veliko nevarnost predvsem sidranje plovil na območjih morskih travnikov. Sidra in verige lahko mlade leščurje preprosto izruvajo iz morskega dna, podobno pa poškodujejo tudi travnike in druge občutljive organizme.
Zato upravljalci zavarovanih območij pozivajo obiskovalce, naj ne sidrajo na zavarovanih območjih in na podvodnih travnikih, naj se leščurjev med plavanjem ali potapljanjem ne dotikajo ter naj zmanjšajo hitrost plovil v bližini obale in v morje ne odlagajo odpadkov. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da prav odgovorno ravnanje ljudi predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki lahko mladi populaciji velikega leščurja omogoči preživetje.