Ni naključje, da Hiša Zdravljica stoji v Podnanosu. Sredi vasi, tik ob kamnitem mostu čez potok Pasji rep, se je namreč leta 1880 rodil Stanko Premrl, mož, za katerega le malokdo ve, da je avtor melodije slovenske himne. Njemu in himni v čast so danes odprli spominsko hišo in uresničili dolgoletno željo tamkajšnjih domačinov, ki so se želeli pokloniti rojaku Premrlu. Čeprav Zdravljica tolikokrat dviga slovenskega duha in spodbuja naše športnike, so si želeli, da se poznavanje Zdravljice ne bi začelo in končalo le pri Prešernovem besedilu.
Odprli so jo kakopak ob zvokih Premrlovih in Prešernovih pesmi. »Dolgo smo si jo želeli in danes je odprta. To je velik dogodek za sam kraj pa tudi za širšo skupnost. Vendarle gre za stvari, ki so državotvornega pomena. V Hiši Zdravljica si bo mogoče ogledati vse o nastanku slovenske himne, s katero je naš kraj zelo tesno povezan,« je pojasnil domačin in zgodovinar Jurij Rosa. »Gre za prvi sistematičen pristop k predstavitvi njegove zapuščine širši javnosti. Razstava bo obiskovalcem približala čas nastanka uglasbene Zdravljice ter v zgodbo vključila tudi pomembne osebnosti, kot sta Matija Vrtovec in France Prešeren, ter bogato dediščino samega kraja.
Vsebine so zasnovane sodobno in interaktivno ter namenjene širokemu krogu obiskovalcev – od šolskih skupin in otrok do domačih in tujih gostov,« so pojasnili na občini Vipava, župan Anton Lavrenčič pa je ob tem poudaril, da Hiša Zdravljica ne bo le poklon velikemu skladatelju, temveč tudi pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in krepitvi identitete prostora, iz katerega izhajamo.
Premrl se je v zgodovino vpisal kot eden najbolj ustvarjalnih slovenskih skladateljev, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del, in čeprav je bil duhovnik, je med njegovimi deli tudi mnogo posvetnih pesmi. S Prešernom ga je življenje povezovalo na več načinov: Podnanos je bil hkrati tudi rojstni kraj Matije Vrtovca, navdušenega vinogradnika in vinarja, ki je Prešerna spodbudil, naj napiše pesem v čast trti. Premrl pa se je rad pohvalil o še eni vezi med njima – v prvih letih življenja v Ljubljani je prebival v hiši oziroma stanovanju, kjer je pred njim živel Prešeren.
Iz teh vezi ali morda še kako drugače se je takrat 25-letni Premrl lotil tudi Zdravljice, ki je skladateljem predstavljala velik izziv. Uglasbil jo je v obdobju, ko je študiral na dunajskem konservatoriju. Ideja se mu je utrnila leta 1905, ko se je v domače kraje vrnil na počitnice. V spominih je zapisal, da mu je napev zanjo prišel v uho na Lozicah, v vasi vzhodno od Podnanosa. Kompozicijo je dokončal na Dunaju in jo kmalu zatem objavil v glasbeni reviji Novi akordi. Leta 1989 je skupščina Socialistične republike Slovenije njegov napev skupaj s 7. kitico Prešernove pesmi izbrala za slovensko himno. Evropska unija pa je marca 2020 Zdravljico razglasila za pomembno kulturno dediščino in ji podelila znak evropske dediščine.
Hiša Zdravljica je nastala v okviru čezmejnega projekta BEroots – Med rekami in lagunami: umetniške poti, ki ga sofinancira Evropska unija v programu Interreg Italija–Slovenija.
