V stavbi želijo vzpostaviti izobraževalno-kulturni center, ki bo namenjen vsem. Ogled začnemo na dvorišču, na katerem potekajo skupščine, bralni krožki in športne dejavnosti, kot sta joga in aikido. Inštrukcije matematike in angleščine bodo potekale v prenovljeni študijski sobi. Skozi vrata vstopimo v nekdanjo menzo cestnega podjetja, danes pa velik skupni prostor, v katerem imajo kosila in večerje, projekcije filmov in koncerte, ponoči pa »straže« tam prenočujejo. Uporabniki želijo prostor zavarovati pred morebitnimi nasilnimi vdori.
Skupnostno odločanje o vsem
je podlaga delovanja
Izkušnja soustvarjanja novega avtonomnega prostora v Ljubljani
se je začela z iskanjem stavbe. »Nekaj ljudi je ta prostor odkrilo in povedalo naprej. Pred odprtjem je bilo v gibanju več kot sto ljudi,« pove Tilen Mauhar na stopnicah, ki vodijo v klet. Če se je v zgornje prostore že vrnilo življenje, spodaj prostori še čakajo na čiščenje in urejanje, predvsem pa na idejo, ki jim bo dala namen. Po stopnicah navzdol in desno je soba, v kateri je ravno potekala vadba borilnih športov, nasproti nje pa glasbena soba v nastajanju, v kateri je za zdaj samo set bobov. »Včeraj smo preskusili, ali se glasba sliši ven,« razloži Mauhar in doda, da bo po načrtovani zvočni izolaciji lažje. »Veliko dela nas še čaka,«
je prepričan.
Svoje dejavnosti financirajo s prostovoljnimi prispevki, od lokalne skupnosti in obiskovalcev pa dobivajo donacije hrane, opreme in pohištva. »Pogosto nas kar pokličejo, da imajo v kleti kavč ali omaro, ki bi nam lahko prišla prav,« povesta Mauhar in Vidmar. Če nimajo možnosti prevoza, gredo s podarjenim pohištvom tudi na mestni avtobus. »Tako smo konec tedna do Placa spravili lestev,« sta razložila z navdušenjem, »iz centra Ljubljane do naše lokacije z avtobusom in peš!«
Predelava pohištva
in učenje šivanja
Na betonski ploščadi pri vhodu na parcelo dekle sedi na tleh in s pisanim blagom tapecira rabljeni stol. Odpadni kosi blaga so zaželen material. »Ko se nekaj pokvari, večina ljudi kupi novo. Mi pa vse podarjeno pohištvo obnovimo,« pojasni Vidmar. Večina mladih temu podobna dela na Placu opravlja prvič.
»Ko smo v soboto zvečer prišli, so bila stranišča prekrita s kupi fekalij. Ampak nam jih je uspelo očistiti,« je ponosen Mauhar. Matjaž Vodeb, mladinski delavec in del ekipe Zavoda Bob, pove, da ga mladi vsak dan presenečajo s svojo kreativnostjo in voljo. »Vedel sem, da so iznajdljivi, zares pa so me presenetili prvi dan, ko smo odkrili tista umazana stranišča, ki so jih očistili do uporabnosti. Na vprašanje, ali so to doma že kdaj počeli, sem dobil odgovor: »Ne, ampak tukaj pa to delam.« Dejal je še, da je ravno to dokaz prave energije in ustvarjalnosti skupine.
Ustvarjanje skupnega prostora
Tretjega septembra je bil prostor
s ceste še popolnoma neviden. Skoraj neprehodna okolica, zaraščena z grmičevjem, drevjem in rastlinjem ter preplavljena s komarji. Vodeb pravi, da so okolico v eni uri očistili do prehodnosti, potem pa so čistili sanitarije in notranje prostore. V Placu pravijo, da jih je lokalna skupnost lepo sprejela in jim
ponudila pomoč v obliki donacij hrane in opreme. Vodeb ob tem razloži, da bodo porabljeno elektriko tudi plačali.
Ustvarjalci prostora so večinoma dijaki in študenti, čeprav leta pri vključitvi v skupnost ne igrajo vloge, saj aktivno sodelujejo tudi starejši in ljudje v srednjih letih. »Mladi želimo soustvarjati ta skupni prostor in mislim, da nam gre dobro,« doda. Med sabo se včasih imenujejo tovariši in tovarišice. Mauhar razloži,
da gre predvsem za globoko zaupanje. Na skupščinah sedijo v krogu, potekajo odprti pogovori o organizaciji, delovanju in načrtovanju programa, med drugim pa obravnavajo tudi aktualne družbenopolitične tematike. Na torkovem srečanju so med drugim spregovorili o patriarhalnih odnosih.
