Potniški center Celje se bo razprostiral na 50.000 kvadratnih metrih in bo v prihodnosti ena ključnih naložb občine na področju trajnostne mobilnosti. Nova ureditev bo bistveno izboljšala kakovost javnega potniškega prometa in preoblikovala območje obstoječe železniške postaje v sodoben in zelen mestni prostor. Omogočala bo hitro in udobno prestopanje med različnimi načini prevoza – vlakom, mestnim in medkrajevnim avtobusom ter kolesarskim omrežjem in drugimi oblikami trajnostne mobilnosti.
Ob postaji tudi garažna hiša
Prvo nagrado na projektnem natečaju, kjer so iskali najcelovitejše urbanistično-arhitekturne, prometne in krajinske rešitve, je prejela ekipa štirih arhitektov studia Argu iz Zagreba, v katerem so moči združili Marko Gusić, Irma Šmuc, Matija Brnetić in Izabela Salopek. Njihova rešitev je po oceni komisije prepričala z jasno prostorsko logiko, zadržano arhitekturo in premišljeno integracijo prometnih funkcij v kakovosten javni prostor. Ključni element zasnove je enoten urbani paviljon – lahka nadstrešnica, ki povezuje železniško in avtobusno postajo ter parkovni prostor v celovito, zeleno in prijazno vozlišče. Avtorji so avtobusno postajo umestili v parter, garažno hišo pa v celoti v kletno etažo, s čimer se na površju sprosti prostor za pešce, kolesarje in javni park. Takšna ureditev omogoča odprt, pregleden in varen javni prostor, ki spodbuja trajnostne oblike mobilnosti.
Zasnova vključuje tudi zelene površine in drevorede ter ohranja pogled na najpomembnejšo mestno veduto – celjski grad. »Potniški center Celje je simbol nove, sodobne razvojne vizije našega mesta. Gre za enega od ključnih strateških projektov, s katerimi uresničujemo dolgoročno vizijo Celja kot povezanega, zelenega in prijaznega mesta, kjer so ljudje, javni prostor in okolje v središču razvoja. Takšne naložbe niso pomembne le za promet, temveč prinašajo tudi nova delovna mesta, večjo privlačnost za obiskovalce in boljšo dostopnost za vse generacije. Vesel sem, da smo dobili kakovostno rešitev, naslednji korak pa bo pridobitev projektne dokumentacije,« pravi celjski župan Matija Kovač. Ocenjena vrednost naložbe po natečajni zasnovi znaša okoli 16,5 milijona evrov brez DDV.
Trajnostni material in protipoplavna zaščita
Natečajne elaborate za bodoči potniški center so razstavili v Osrednji knjižnici Celje, kjer si jih lahko ogledajo vsi zainteresirani meščani. »Med rešitvami je cela vrsta različnih tipologij in funkcijskih rešitev, ki odpirajo vrsto vprašanj, s katerimi se bomo še soočali. A mnenje natečajne komisije o zmagovalnem projektu je bilo enotno in menim, da smo izbrali rešitev, s katero se bo lahko jugovzhodni del mestnega jedra razvijal ne le na funkcionalen, pač pa tudi estetski način ter bo mestu z izjemno zgodovinsko vrednostjo in podobo v okras. Zato se veselim procesa projektiranja, umeščanja v prostor in iskanja odgovorov na zagate, na katere bomo v tem procesu zagotovo naleteli,« je dejal Kovač.
»Celje si sodoben, multimodalni center, ki bo povezoval tako železniško kot avtobusno postajo, zasluži, saj bo ta zagotovo pospešil tudi gospodarski razvoj,« je ob predstavitvi elaboratov poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. Kot je dejal arhitekt Marko Gusić, eden od avtorjev zmagovalne natečajne rešitve, je bila to ena zahtevnejših nalog za mlado ekipo, ki pa ima že kar nekaj izkušenj, saj so že sodelovali tudi pri projektiranju potniškega centra v Ljubljani, za sodno stavbo pa so oddali drugo najboljšo rešitev in jim je zmaga za las ušla. »Pri projektiranju smo upoštevali, da je Celje poplavno zelo ogroženo, ter raven ustrezno dvignili in to tehnično rešili. Manj težav bo z arheološkega stališča, saj je starorimsko Celje že nekoliko odmaknjeno od strogega mestnega jedra,« pravi Gusić, ki je zmage svoje ekipe zelo vesel. Tudi zato, ker gre za manjšo ekipo, saj tovrstni timi običajno štejejo po 20 in več ljudi. Od razpisa do oddaje idejne zasnove na natečaj pa so minili štirje meseci. »Vsekakor bodo uporabljeni trajnostni materiali, saj mora tovrstna stavba preživeti stoletja,« je še razkril Gusić.
»Dobili smo rešitev, ki je res najboljša med prispelimi in ustreza vsem zahtevam v tehničnem smislu, ki smo jih podali kot naročniki, Celju kot mestu kulturne dediščine in posebne estetske vrednosti pa bo v ponos. Projekt je zasnovan tako, da bi ga lahko realizirali v dveh, treh letih, predvsem kar zadeva potniški del in garažno hišo, ki je za mesto trenutno tudi najpomembnejša,« domneva župan Kovač. Večjih zapletov ne pričakuje niti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj je občina lastnica večine zemljišč, nekaj pa jih je v lasti države.