Povezoval bo raziskave, razvoj, izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost. Tudi z odprtjem centra se zasavska regija uspešno podaja naprej po že začrtani poti iz nekdanje premogovno industrijske regije v regijo, ki se preusmerja v druge panoge in na druga področja.

Med slednjimi je tudi sodobna raziskovalna infrastruktura za razvoj baterijskih, vodikovih in drugih brezogljičnih tehnologij. Projekt, ki simbolično povezuje bogato rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo, v skupni vrednosti 32 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.

Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij. Glavni cilj centra je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. V njem bosta delovala laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter laboratorij za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij.

Tudi z odprtjem centra se zasavska regija uspešno podaja naprej po že začrtani poti iz nekdanje premogovnoindustrijske regije v regijo, ki se preusmerja v druge panoge in na druga področja.

Znanstvena dognanja bodo lahko v ustreznem razvojnem okolju bistveno hitreje dosegla tehnološko raven, potrebno za prenos v industrijsko rabo. S tem se bo skrajšal čas od raziskovalnih idej do praktične uporabe, nova znanja in tehnologije pa bodo hitreje našli pot v gospodarstvo in vsakdanje življenje.

Pomemben del poslanstva centra bo tudi usposabljanje strokovnjakov za potrebe zelene preobrazbe. V laboratorijih, namenskih prostorih in pilotnih halah na več kot 1500 kvadratnih metrih je na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura.

Za raziskovanja in izobraževanja je namenjenih še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin s predavalnico in študentsko sobo. Med najpomembnejšo raziskovalno opremo sodi pilotna linija za pripravo prototipnih baterijskih celic vrečaste ali prizmatične oblike z avtomatiziranimi najpomembnejšimi koraki. Linija je v treh sklopih prostorov – mešalnicah, čistih sobah in suhih sobah s točko rosišča –40 °C.

Pomembna nacionalna pridobitev

Dodatno je v centru manjša prototipna linija, postavljena v desetih med seboj povezanih komorah z argonovo atmosfero. Baterijske raziskave nadgrajuje merilnica s 400 merilnimi mesti za preverjanje delovanja baterijskih celic, degradacija baterij pa bo nadzorovana s krioplazemskim FIB-mikroskopom. V centru je tudi sodobno opremljen analitski laboratorij za karakterizacijo materialov s poudarkom na karakterizaciji katalizatorjev in sorbentov pri visokotlačnih pogojih.

Center so slavnostno odprli v Delavskem domu Zagorje, ne na sami lokaciji objektov, prav tako so tudi trak simbolično prerezali na odru na slavnostni prireditvi. Da gre za pomemben projekt in investicijo, potrjuje tudi udeležba predstavnikov evropske komisije, vladnih, regionalnih in lokalnih institucij, gospodarstva ter raziskovalne sfere. Na dogodku so predstavili poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte centra, mednarodni strokovni simpozij, ki je potekal dan pred otvoritveno slovesnostjo, pa je omogočil vpogled v najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij, razogljičenja ter energetske odpornosti Evrope.

Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij.

»Center je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala krepiti razvoj naprednih tehnologij za zeleni prehod ter še tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Posebej sem ponosen, da inštitut s tem projektom pomembno širi svoje delovanje izven Ljubljane ter skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal prostor sodelovanja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti ter skupaj ustvarjali rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Občini priznanji za zasluge

»Center je nastal z namenom, da se znanje v raziskovalnih laboratorijih hitreje in učinkoviteje prenese v industrijo. To je model, ki je preizkušen v tehnološko bolj razvitih državah. Hkrati bomo podjetjem omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na relevantni tehnološki ravni, ne da bi morali iskati takšne zmogljivosti v tujini. Ponosni smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, zato verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče tako za Slovenijo kot širši evropski prostor,« je ob odprtju poudaril vodja centra prof. dr. Robert Dominko.

Pomembno vlogo pri nastanku in umeščanju centra v lokalno okolje so imeli tudi regionalni in lokalni partnerji. V zahvalo za dolgoletno sodelovanje ter podporo pri umeščanju centra v lokalno okolje je Kemijski inštitut ob 80-letnici delovanja podelil tudi jubilejna priznanja.

Prejeli so jih Regionalna razvojna agencija Zasavje, občina Zagorje ob Savi in župan Matjaž Švagan. »To je vsekakor zgodovinski dogodek ne le za Zagorje in regijo, ampak celotno Slovenijo in Evropo, kajti gre za evropski center s podporo EU.

Nadvse pomembno je tudi, da je med zaposlenimi že več kot polovica ljudi iz Zasavja in okoliških občin, kar je signal mladim, da iz industrijske tehnologije prehajamo v bolj zeleno,« je o tem, kaj pomeni odprtje centra, povedal župan. Glede odločitve za podelitev priznanj občini in županu pa: »Lahko rečem, da je šlo za zelo težek projekt z jasnim ciljem in da gre za enega največjih uspehov v moji politični karieri. Gre za zasavsko in zagorsko trmo, veliko je bilo polen pod noge, da bi se projekt sesul, toda s poštenimi nameni, dobro voljo in jasno vizijo nam je na koncu uspelo.« 

Priporočamo