Na slovenski obali so v začetku novembra naleteli na pretresljiv prizor. Na območju med Izolo in Strunjanom naj bi našli kar tri mrtve morske želve oziroma glavate karete, ki so zaščitena živalska vrsta. Prvo so našli pri rtu Ronek, drugo pri Belih skalah, tretjo pa v Mesečevem zalivu. Na žalostno najdbo so opozorili na facebook strani Strunjan, kjer so objavili tudi fotografije, ki jih je 3. novembra posnel Roberto Crneha.
Objava je znova opozorila na ranljivost morskih želv, ki se zadržujejo tudi v slovenskem morju. Kaj je povzročilo smrt treh živali, za zdaj ni znano. Prav tako iz objave ni razvidno, ali so pristojne službe že pregledale poginule živali oziroma poskrbele za odstranitev njihovih trupel.
Mrtva želva več dni ležala na plaži
Za pojasnila smo se obrnili na dr. Manjo Rogelja, strokovno vodjo Akvarija Piran. Dejala je, da najdba treh poginulih želv, čeprav je žalostna, še ni razlog za preplah. Število glavatih karet se namreč tudi v Sredozemskem morju povečuje, kar lahko posledično pomeni tudi večje število poginulih živali. Kot enega od možnih vzrokov pogina omenja ribiške mreže. V tem obdobju so ribiči dejavnejši, želve pa se lahko zapletejo v njihove mreže. Ker so morski plazilci in morajo za dihanje priplavati na površje, lahko pod vodo poginejo zaradi utopitve.
Sogovornica je opozorila, da nobena od treh najdenih želv ni imela vidnih zunanjih poškodb, ki bi kazale na trk s plovilom ali druge mehanske poškodbe. Zato je brez dodatnih preiskav nemogoče zanesljivo ugotoviti vzrok njihove smrti. Odsotnost zunanjih poškodb sicer ne izključuje možnosti utopitve v ribiški mreži.
Ob tem je Rogljeva spomnila še na posebnost slovenskega morja. Naša obala leži na skrajnem severu Jadrana, morski tokovi z juga pa lahko do nas prinesejo tudi poginule živali z drugih območij. To pomeni, da želve niso nujno poginile v neposredni bližini krajev, kjer so jih našli. Kljub trem najdbam v kratkem času strokovnjakinja pomirja, da število poginulih želv za zdaj ni skrb vzbujajoče.
Ob fotografijah so na facebook strani Strunjan javnost pozvali k pravilnemu ravnanju ob podobnih najdbah. Če posamezniki na obali naletijo na mrtvo žival, naj se je ne dotikajo in je ne premikajo, temveč naj o najdbi obvestijo na številko 112, od koder bodo informacijo posredovali pristojnim službam.
Mrtva želva več dni ležala na plaži
Podobni primeri na slovenski obali niso novost. Novembra 2024 je na plaži v Krajinskem parku Strunjan več dni ležala mrtva morska želva, ki je kljub opozorilom ostajala na obali. Truplo je bilo že v vidnem stanju razpadanja, zaradi spreminjanja gladine morja pa ga je voda izmenično odnašala v morje in vračala na kopno. O primeru je poročal spletni portal Regional Obala, ki je takrat opozoril na zaplete pri odstranjevanju kadavra. Za odvoz kadavrov je pristojna veterinarsko-higienska služba, ki jo je treba o najdbi obvestiti po ustreznih postopkih. V krajinskem parku so takrat poudarili, da so prijavo vložili takoj po prejemu obvestila, vendar so jim v interventni službi pojasnili, da je bila najdba že prijavljena in da je pristojna služba obveščena.
Da so težave z odstranjevanjem poginulih živali še vedno aktualne, potrjuje tudi Rogljeva. V Akvariju Piran so minuli konec tedna prejeli več telefonskih klicev ljudi, ki so na obali opazili morske želve. Med prijavitelji je bilo precej tujcev, ki niso znali natančno opisati lokacije najdbe, kar je dodatno oteževalo ukrepanje. Nekateri so bili tudi prepričani, da so želve še žive, saj so imele dvignjeno glavo. Kot pojasnjuje sogovornica, pa takšen položaj še ne pomeni, da je žival živa.
V Akvariju Piran za odstranjevanje poginulih živali z obale nimajo pristojnosti. Dodatna težava je, da veterinarsko-higienske službe, ki so zadolžene za odvoz kadavrov, po njenih besedah ob koncih tedna ne delujejo. Tako lahko poginule živali na obali ostanejo dlje časa, čeprav so pristojne službe o njihovi najdbi obveščene.
Poškodovana kareta v Kopru ni preživela
Še bolj skrb vzbujajoč primer se je zgodil junija lani, ko so v Kopru našli poškodovano glavato kareto. Želva je imela poškodbe glave in plavuti, zaradi katerih je pozneje poginila. Primer je sprožil odziv društva za zaščito živali AniMa, kjer so opozorili na pomanjkljivosti pri zagotavljanju nujne pomoči poškodovanim zaščitenim prostoživečim živalim.
Po opozorilih društva so poškodbe morskih želv pogosto povezane s trki s plovili, zapletanjem v ribiške mreže in drugimi nevarnostmi, ki jih povzroča človekova dejavnost na morju. Ob tem so izrazili zaskrbljenost, da Slovenija nima dovolj ustreznih zmogljivosti za hitro in strokovno oskrbo takšnih živali.
Zato so pozvali k vzpostavitvi specializiranih rehabilitacijskih centrov, dodatnemu usposabljanju veterinarjev in jasnejšim postopkom ukrepanja ob najdbi poškodovanih zaščitenih živali.
Je pa konec minulega tedna iz Pirana prišla tudi spodbudnejša novica. V Akvariju Piran so namreč v oskrbo sprejeli mlado glavato kareto, ki jim jo je predal ribič. Ker je bila žival v dobri telesni kondiciji, posebna rehabilitacija ni bila potrebna. Očistili so ji oklep, na katerem so se nabrali rakci, nato pa jo nekoliko bolj čisto, kot se je znašla pri njih, vrnili v morje.
Kot pojasnjuje Rogljeva, je bil za vrnitev v naravno okolje že skoraj zadnji primeren čas. Morje se namreč postopoma ohlaja, morske želve pa se v tem obdobju pomikajo proti jugu, kjer so temperature vode nekoliko višje. Glavata kareta je sicer ena najbolj prepoznavnih morskih želv v Sredozemlju, kjer se prehranjuje tudi v severnem Jadranu. Zaradi počasnega razmnoževanja in številnih nevarnosti, ki jih ogrožajo med življenjem, je varovanje teh živali še posebej pomembno.
Najnovejša najdba treh mrtvih želv med Izolo in Strunjanom tako znova odpira vprašanje njihove zaščite. Čeprav vzrok njihove smrti še ni znan in ga brez strokovnega pregleda ni mogoče pripisati posameznim dejavnikom, primer opozarja na pomen pravočasnega obveščanja pristojnih služb in učinkovitega ukrepanja ob najdbah ogroženih morskih živali.