Ena od oblik pomoči občanom pri reševanju stanovanjskega problema, ki jih ponuja Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, je nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva. Pri takšni pomoči sklad upravičencu pomaga kupiti stanovanje tako, da prispeva do 40 odstotkov kupnine. Upravičenec nato v petnajstih let od sklada odkupi preostali delež stanovanja in postane 100-odstotni lastnik. V vmesnem času upravičenec stanovanjskemu skladu za njegov solastniški delež plačuje mesečno nadomestilo.
Dobrih 57 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki ga je sklad občanu pomagal kupiti leta 2020, je denimo stalo 142.000 evrov. Sklad je prispeval 56.200, občan pa 85.800 evrov. Slednji mora skladu sedaj plačevati mesečno nadomestilo v višini 37,98 evra. Na skladu so pojasnili, da višino nadomestila izračunajo na podoben način, kot izračunajo višino neprofitne najemnine, le da v primeru deljenega lastništva znesek zaračunajo le za delež stanovanja, ki je v lasti sklada. Omenjeno nadomestilo se ne všteje v znesek, ki ga mora zasebni partner plačati, da odkupi skladov lastniški delež.
Javni stanovanjski sklad je marca objavil svež razpis za nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva, ki bo odprt do konca avgusta oziroma do porabe predvidenih sredstev. Sklad ima zanj ter za dve drugi obliki pomoči pri reševanju stanovanjskega vprašanja skupaj zagotovljenih 300.000 evrov. Pojasnili so, da več denarja tem oblikam pomoči ne namenjajo zato, ker je njihova temeljna naloga krepitev fonda neprofitnih najemnih stanovanj in ker ne želijo, da bi z višjimi zneski še sami dodatno prispevali k rasti cen stanovanj v mestu.
Cenovni limit za nakup stanovanja s pomočjo sklada
Ravno zaradi tega je eden od razpisnih pogojev tudi, da cena kvadratnega metra stanovanja, ki je manjše od 55 kvadratnih metrov, ne presega 2900 evrov, cena kvadratnega metra večjega stanovanja pa ne sme presegati 2800 evrov. Toda po takšnih cenah je v prestolnici težko najti nepremičnino. Po podatkih iz poročila geodetske uprave za prvo polletje leta 2023 (za drugo polletje poročilo še ni objavljeno) je bila večina stanovanj v Ljubljani prodanih po ceni od 3400 do 4500 evrov za kvadratni meter. Na območjih severno ali južno od Ljubljane pa se je večina stanovanj v prvi polovici lanskega leta prodala po cenah od 2650 do 3650 evrov, je razvidno iz poročila.
Na skladu so priznali, da se zavedajo, da »sta limita cen postavljena na spodnjih mejah vrednosti oglaševanih cen stanovanj, ki pa so običajno višje od kupnine po sklenjenih pravnih poslih«. Dodali so, da je nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva prvenstveno namenjen nakupu stanovanj, ki niso nova niti na najdražjih lokacijah.
Ob tem velja poudariti, da sklad na razpisih za nakup z deljenim lastništvom postopoma dviguje cenovno mejo. Na razpisu za nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva leta 2014 je bila najvišja cena kvadratnega metra zgolj 1600 evrov. Največji skok se je zgodil na razpisu leta 2019, ko je sklad najvišjo ceno kvadratnega metra za manjša stanovanja postavil pri 2500 evrih, za večja pa pri 2400 evrih. Na predhodnem razpisu leta 2018 je bila meja za kvadratni meter manjšega stanovanja postavljena pri 1900, za večja pa pri 1850 evrov.
Poleg cenovnega pogoja morajo prosilci za tovrstno pomoč izpolnjevati še nekatere druge razpisne pogoje. In sicer morajo imeti stalno prebivališče na območju Mestne občine Ljubljana, prosilec ali član gospodinjstva ne sme imeti v lasti ali solasti primernega stanovanja, prosilec oziroma njegovo gospodinjstvo ne sme presegati predpisanega dohodkovnega niti premoženjskega cenzusa. Prosilci morajo pri iskanju stanovanja upoštevati tudi predpisano kvadraturo glede na število članov gospodinjstva. Recimo, sklad je določil, da je za štiričlansko družino primerno stanovanje v velikosti od 55 do 82 kvadratnih metrov, za samsko osebo pa v velikosti od 20 do 45 kvadratnih metrov.
V zadnjih letih minimalen interes
Statistika stanovanjskega sklada kaže, da so le redki prosilci uspešni pri nakupu stanovanja po modelu deljenega lastništva. »Ali pride do sklenitve prodajne pogodbe, je odvisno najprej do tega, ali prosilec izpolnjuje splošne pogoje za sodelovanje na razpisu. Če jih izpolnjuje, pa tudi od tega, ali najde primerno stanovanje na trgu, ki ustreza razpisnim pogojem,« so povedali na skladu. V zadnjem desetletju je bilo največ zanimanja za nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva leta 2019, ko je sklad prejel kar 16 prošenj. Razpisne pogoje je izpolnjevalo osem prosilcev, vendar na koncu je sklad sklenil le eno tovrstno pogodbo. Od takrat je precej upadlo število vlog za nakup stanovanja po modelu deljenega lastništva, zadnje stanovanje po tem modelu je sklad pomagal kupiti leta 2020.
