Zasavska umetnica Marjeta Hribar pravi, da v svetovnem merilu ni veliko umetnikov, ki bi ustvarjali iz premoga, čeprav je premog kot kurilno sredstvo znan že stoletja. Tudi v Zasavju so ga kopali poltretje stoletje, a je Hribarjeva prva, ki se je črnega zlata lotila na drugačen način. Iz kosov premoga oblikuje nakit in najrazličnejše predmete. V kolekciji Kuolmi so tako na voljo uhani, ogrlice, prstani, manšetni gumbi, obeski za ključe, zapestnice, zapestnice s čipkami, od nedavnega tudi stenske ure in nakit za čevlje, kar vse so dragocena, lepa, nenavadna in izvirna darila. Iz premoga je izdelala tudi mandalo, ki pa je zgolj razstavni eksponat v njeni delavnici. Oblikovala je tudi čudovite krone, ki so jih nosile slovenske misice. Med izdelki je od nedavnega najti tudi enega še posebno zanimivega in nenavadnega. Hribarjeva je namreč ustvarila tudi milo iz premoga.
Poseben izziv je bil tudi kip rudarskega junaka Prometeja. Zanj je ustvarila srce, ki ponoči barvno utripa nad Trbovljami. Srce je sestavljeno iz dveh polovic. Ena je posvečena rudarjem, druga pa njihovim ženam. Te so po njenem mnenju v zgodovini nekako zapostavljene, čeprav njihova vloga ni zanemarljiva v primerjavi z rudarsko. Opravljale so prav tako težaško delo kot rudarji, le da na površju, in tudi njihovo življenje ni bilo nič manj težko.
Ni študirala oblikovanja
Hribarjeva je prvotno delovala na področju turizma, kasneje pa sta jo je premamila premog in oblikovanje iz njega. Sprva se je s tem ukvarjala ljubiteljsko, kasneje pa tudi službeno. Zanimivo je, da oblikovanja ni nikoli uradno študirala, vseeno pa ustvarja izdelke in sama danes tudi predava drugim. Njeni predniki – značilno zasavsko – so delali v rudarstvu, ki ji je poznano in blizu zaradi zgodb, ki so ji jih pripovedovali sorodniki. Tudi rudniški jašek, njegov vonj, trušč in način življenja v njem so ji poznani, prav med knape globoko pod zemljo pa se ni podala nikoli.
Kljub temu pa ima tudi nekaj svojih zanimivih zgodb v zvezi z nabiranjem premoga in ustvarjanjem iz njega. Med drugim pravi, da v premogu doslej še nikoli ni našla kakšnega starega kovanca ali denarja, ob neki priložnosti pa je odkrila kanček zlatega prahu. Tudi na katerem od ženskih podzemnih rudniških tekov še nikoli ni bila. »Nisem športni, ampak bolj umetniški tip,« pravi. S svojimi izdelki in kolekcijo sodeluje tudi pri ohranjanju spomina na večstoletno, nekdaj izredno močno in pomembno zasavsko industrijsko panogo, ki je imela pomembno vlogo tako doma kot zunaj meja. Ta se sedaj kljub podaljševanjem zapiranja nezadržno dokončno poslavlja, spomine nanjo pa ohranjajo na različne načine.
Čeprav je to, kakšna natančno bodo darila za nominirance najprestižnejših svetovnih glasbenih nagrad, še skrivnost, pa Hribarjeva namerava kasneje iz tega ustvariti tudi kolekcijo, ki bo na voljo vsem kupcem.
