V Mestni občini Kranj (MOK) so se že predlani pridružili projektu Zeleni pingvin, s pomočjo katerega želijo učitelje in učence osnovnih šol na interaktiven način usposobiti v izvajanju ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa ter jih opolnomočiti, da bodo znanja prenašali tudi na druge ljudi. Cilj projekta, pri katerem ob treh ljubljanskih osnovnih šolah v pilotni izvedbi sodelujejo tudi tri kranjske osnovne šole (Staneta Žagarja, Franceta Prešerna in Predoslje), je dokazati, da lahko ob ustreznih informacijah in znanju prav vsak posameznik vpliva na okolje. Pri uporabi digitalne platforme, ki so jo razvili v Iskraemecu, v okviru ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pa so za projekt prejeli tudi podporo norveškega finančnega mehanizma, se bodo spomladi pridružile tudi številne druge slovenske osnovne šole.
»K sodelovanju smo povabili učence, ki jih samoiniciativno zanimajo ekološke teme. Predstavili smo jim projekt oziroma platformo in jih spodbudili, da sami raziskujejo vsebine, kvize in izzive, ki jih ta ponuja. Nekateri učenci so bili tako navdušeni, da so preklikali že vse članke in kvize, medtem ko je zlata sredina učencev glede platforme zmerno aktivna in potrebuje nekaj spodbude,« je povedal koordinator projekta Zeleni pingvin na OŠ Staneta Žagarja Tomi Tomšič. Poudaril je, da je namen projekta nevsiljivo pritegniti in aktivirati samoiniciativnost mladih. »Platforma za zdaj še ne ponuja statističnih orodij, prek katerih bi lahko merili, katere konkretne vsebine ali aktivnosti na platformi so pritegnile največ pozornosti sodelujočih, prav tako šolski administratorji še ne vidijo, koliko so aktivni posamezni učenci,« je dodal Tomšič.
Spodbuda prihodov v šolo
na trajnostni način
V okviru projekta so na OŠ Staneta Žagarja po besedah Tomija Tomšiča začeli meriti tudi porabo električne energije in ogrevanja ter količino zavržene hrane, kar najbolj vpliva na ogljični odtis. »Na podlagi pridobljenih podatkov skušamo učence motivirati za boljši odnos do hrane in čim manj zavržkov. V vseh učilnicah smo uvedli enoten sistem ločenega zbiranja odpadkov, pri čemer ves odpadni papir zbiramo do naslednje zbiralne akcije starega papirja, ki jo tradicionalno organiziramo štirikrat na leto, izkupiček pa namenjamo za šolski sklad, s pomočjo katerega skrbimo za šolski nadstandard in učence z manj priložnostmi,« je povedal sogovornik. Dodal je, da šola že več let spodbuja trajnostno mobilnost in prihajanje v šolo na trajnostni način. »Imamo zgledno urejeno kolesarnico pred vhodom v šolo, kjer smo poskrbeli tudi za inovativno 'skirojnico'. Učenci so ob mentorstvu učiteljev sami izdelali tako dizajn kot sam izdelek, in sicer iz odsluženih šolskih miz, s tem pa smo zmanjševali odpadke pri izvoru in obenem povečali trajnostno mobilnost. Nasproti šole sta tudi postaja linije mestnega potniškega prometa in točka KrSKolesom javne kolesarske mreže.«
Kot je še poudaril Tomšič, učence prek interesnih dejavnosti poučujejo tudi o gobarjenju in drugih užitnih rastlinah, ob tradicionalnem slovenskem zajtrku opozarjajo na skrben odnos do hrane, okrog šole in na šolski zeleni strehi pa imajo gredice z užitnimi in medovitimi rastlinami, za katere skrbi skupina učencev ob mentorstvu učiteljev. »Naša šola je posebna po tem, da ima gozdiček z igrali, v katerem skušamo preživeti čim več časa, in ima verjetno kot ena redkih šol tudi lasten čebelnjak, kjer ob asistenci profesionalnega čebelarja pridelamo nekaj medu za šolske protokolarne namene, predvsem pa se učimo o apikulturi,« je poudaril Tomi Tomšič. Dodal je še, da v okviru projekta Zdrava šola vsak mesec na šoli organizirajo tudi pohod na Šmarjetno goro, v okviru planinskega krožka v organizaciji Planinskega društva Kranj učence enkrat na mesec peljejo na planinski pohod, udeležujejo pa se tudi čistilnih akcij, ki jih organizira MOK.
