Med epidemijo vse več ljudi hrano naroča prek Ehrane in Wolta. V Ljubljani so še posebno vidni dostavljalci Wolta, ki deluje tudi v Mariboru, Celju, Kopru in Kranju. Zanj največ s kolesi, pa tudi z avtomobili in mopedi, hrano dostavlja 500 ljudi. Redno zaposlenih nimajo, imajo le »partnerje«, ki so v pogodbah opredeljeni kot ponudniki kurirskih storitev, a so to študenti in predvsem samozaposleni. V njihovi ekipi sta bila tudi študentka in študent (njuni imeni hranimo v uredništvu), ki sta potrdila, da dostavljalci nimajo predpisanega urnika in lahko delajo, kadar želijo, kot oglašuje Wolt, a da jim urnik narekuje trg. Največ naročil namreč dobijo v času kosila in večerje, plačani pa so na dostavo, zato je jasno, kdaj se jih največ »odloči« za dostavljanje.
Dostavljalci Wolta morajo sami poskrbeti za kolo, avto oziroma moped, za katerega imajo vso odgovornost – za stroške, registracijo, morebitno škodo in tudi za zavarovanje med delom. Wolt jim da v zameno za 25 evrov kavcije v uporabo druga delovna sredstva, na primer kolesarski nahrbtnik, ki ga mora delavec odplačati v višini 150 evrov, če ga izgubi ali poškoduje. Dostavljalci ne dobijo regresa, nadomestila za malico, potne stroške in bolniško, Wolt pa lahko uveljavlja odbitke plačila, če storitev ni primerno opravljena ali če se nad njo pritožujejo stranke. Dostavljalec je upravičen do dodatkov za daljše dostave. Kot pravi vodja marketinga pri Woltu Manca Šalehar, je »povprečna plača dostavljalca 10 evrov na uro bruto«. Dodaja, da najnižjo zagotovljeno postavko v 95 odstotkih presežejo.
Ko je šef aplikacija
Kot nam je povedal študent, je bil sam plačan 2,7 evra bruto na dostavo, kar je takrat znašalo polovico najnižje urne postavke za študentsko delo, ki jo je imel po pogodbi zajamčeno in jo je vedno presegel. »Občutil sem precej negotovosti, ker vnaprej nisem vedel, koliko bom zaslužil. Da bi opravil čim več dostav, sem vozil zelo hitro. Sistem je tak, da hitrejši dobi več,« je dejal. Ni se počutil kot partner, ampak kot delavec, ker partnerski odnos razume kot dialog, recimo o ceni storitve. »Nisem imel občutka, da bi lahko vplival na pogodbo. Verjetno zato, ker je veliko ljudi pripravljenih to delati,« je dejal, medtem ko je njegova kolegica dodala, da je bil vzpostavljen odnos nadrejeni-podrejeni, pri čemer je nadrejeni aplikacija, po kateri poteka vsa komunikacija.
Brez zavarovanja
Delo dostavljavcev hrane spremlja sindikat Mladi plus, ki je med decembrom in marcem opravil intervjuje s 14 ljudmi, enajst jih dela za Wolt, trije za Ehrano. Opazili so, da nekateri konstantno delajo za istega ponudnika in pri nekaterih samozaposlenih prepoznali elemente delovnega razmerja. Več intervjuvancev je delalo v povprečju vsaj osem ur na dan, nekateri po okrog deset ur na dan sedem dni v tednu, rekorder celo čez 80 ur v določenem tednu. Intervjuji so jim razkrili, da nihče ni imel urejenega zavarovanja z izjemo ene osebe, ki je bila na svoje stroške nezgodno zavarovana (Wolt obljublja, da bo v prihodnje za to poskrbel sam). Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc opozarja, da mora delodajalec poskrbeti za zdravje in varnost pri delu vseh delavcev, tudi študentov, in dodaja, da študentska napotnica ne more biti sklenjena s »partnerjem«, ampak z naročnikom študentskega dela. Večjih nesreč intervjuvanci niso imeli, so imeli pa manjše nezgode (padci) in poškodbe (odrgnine). Takrat so po potrebi zmanjšali obseg dela ali nekaj dni niso delali. Ugotovili so, da so skoraj vsi kršili cestnoprometne predpise, da bi čim hitreje opravili dostavo, medtem ko se morajo tudi glede uporabe sanitarij znajti sami.
Vodja raziskave Staša Jovanović je opozorila, da so takšne delovne razmere posledica prekarizacije trga dela v zadnjih desetletjih. »Veliko dostavljavcev je zadovoljnih, ker so prej opravljali izjemno slabo plačana dela v slabih pogojih. V resnici smo se vrnili na stopnjo mezdnega dela iz 19. stoletja, ko si šel čakat pred tovarno, da si dobil delo za tisti dan,« je dejala. Zdaj delo dobijo vsi, ki pridejo pred restavracijo. Kaj se bo zgodilo, če bo po koncu epidemije manj naročil? »Kolegi iz tujine so nas opozorili, da imajo na začetku delavci vedno veliko dela. Potem je povpraševanja manj, v našem primeru tudi zato, ker se bodo ukrepi začeli sproščati. Pričakujemo, da se bodo takrat prihodki delavcev znižali,« je odgovorila Tea Jarc.
