Maja Simoneti je bila s platinastim svinčnikom nagrajena za svojo več kot tridesetletno kariero na področju krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, v kateri ne samo, da je sodelovala in še vedno sodeluje pri številnih pomembnih strokovnih študijah in raziskavah ter prostorskem načrtovanju in projektiranju, temveč se po mnenju ocenjevalne komisije vseskozi tudi »vztrajno, odločno in kritično odziva na najaktualnejše in relevantne vsebine in različne ravni prostorskega razvoja«. V zadnjem času se posveča zelo aktualnemu področju javnega interesa pri urejanju prostora in varstvu okolja v povezavi s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem.
Simonetijeva na vprašanje, kaj bi glede na svoje bogate izkušnje svetovala naslednjemu ljubljanskemu županu, odgovarja, da smo v času epidemije vsi, ne le prostorski načrtovalci in urbanisti, lahko zaslutili, kako zelo pomembna je kakovost bivalnega okolja, bližina urejenih javnih zelenih površin, trgovin in drugih vsakdanjih storitev za naše zdravje in dobro počutje. »Letos poleti je zanimanje javnosti za razmere v odprtem javnem prostoru, mestna drevesa in zelene površine raslo skupaj z veliko vročino. Podnebne spremembe, zdravstveno stanje prebivalstva, okoljska in energetska kriza povečujejo potrebo po celovitem in vključujočem prostorskem in investicijskem načrtovanju in upravljanju prostora,« pravi Maja Simoneti.
Platinasti svinčnik sta za »opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture«, prejela tudi Lena in Tomaž Krušec. Med drugim sta avtorja projekta prenove Linhartove dvorane Cankarjevega doma, za novo stavbo Biotehniške fakultete v Ljubljani sta leta 2010 skupaj z Vidom Kurinčičem prejela Plečnikovo nagrado, prav tako sta jo leta 2020 prejela za prenovo ptujske tržnice. V zadnjem času je Arhitektura Krušec zmagala na natečajih za dozidavo infekcijske klinike UKC Ljubljana, za novogradnjo hotela v Izoli in za ureditev glavnega trga v Vipavi, kar pomeni, da se bo o njihovih projektih še veliko poročalo.
Cukrarna z novo nagrado
Zlati svinčnik ni prva odmevna nagrada, ki so jo arhitekti Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš iz biroja Scapelab prejeli za Galerijo Cukrarna. Letos so že dobili Plečnikovo odličje in zmagali na arhitekturnem tekmovanju Baumit Life Challenge. V obrazložitvi nagrade zlati svinčnik je komisija zapisala, da Galerija Cukrarna z monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. »Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,« so obrazložili v komisiji.
Prenovljena enota Učenjak vrtca Pedenjped, pri kateri so sodelovali Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič in Lara Gligić, je po mnenju komisije odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom, saj je avtorjem uspelo z omejenimi sredstvi ustvariti novo arhitekturo in ne samo še eno v vrsti prenovljenih stavb.
Nagrada za kapelo, ki je ni več
Z zlatim svinčnikom nagrajeni hiši nimata veliko veliko skupnega, saj si jasno nasprotujeta v pristopu, estetiki in filozofiji avtorjev, kar pa ne pomeni, da ne gre v obeh primerih za odlično arhitekturo. Hiša MM v Domžalah, ki so jo zasnovali Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara
Bohinc in Andraž Keršič, je izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture, ki ne prenese sprememb, ne v svoji zunanjosti ne v notranjosti – kot popolni svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Hiša Podvrh v Poljanski dolini,
pod katero sta se podpisala Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević, pa se po drugi strani prostorsko odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in menjavo pohištva.
S platinastim svinčnikom za dela starejšega datuma, katerih kakovostno načrtovanje in izvedba sta se potrdila z leti obstoja in uporabe, je bila nagrajena frančiškanska kapela na Prešernovem trgu, ki jo je leta 1996 zasnovala arhitektka Maruša Zorec. Kar je svojevrsten paradoks, saj je že zdavnaj ni več, cerkev pa naj bi nekdanjo kapelo spremenila v poslovni prostor. »Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kvaliteti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture,« je zapisala komisija. Z nazivom častnega člana je zbornica nagradila še arhitekta Matevža in Nino Granda, ki med drugim skrbita za revijo Outsider.
