"Strokovnjaki znotraj društva se redno vključujemo tudi v uradne postopke v zvezi z upravljanjem z velikimi zvermi, ko menimo, da bi naše sodelovanje lahko vodilo k bolj strokovnemu upravljanju," pravi predsednik društva Dinaricum Miha Krofel. To so na poziv Agencije RS za okolje storili tudi v primeru zahteve po izrednem odstrelu medijsko odmevnega medveda, ki se je letos poleti potikal po Poreznu in pastirjem snedel nekaj krav.
Agencija RS za okolje ni odobrila izrednega odstrela medveda prav zaradi vaše argumentacije, da je Porezen primeren habitat za medveda. Po drugi strani so v tolminski enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) vaše argumente označili za neumnost in norčevanje iz ljudi, ki tam živijo.
"Obstajajo jasne študije mnogih strokovnjakov, ki kažejo, da je Porezen zelo primeren življenjski prostor za medveda. Ni nam jasno, zakaj imajo na tolminski enoti ZGS takšen odnos do teh raziskav. Tudi osebno Porezen precej dobro poznam. Če je to, da je na enem delu pobočja Porezna nekaj kmetij in da po tamkajšnji planinski poti hodijo planinci, razlog, da moramo medveda tam iztrebiti, potem bi morali dosti prej na primer postreliti vse medvede na Snežniku, Risnjaku in Nanosu, ki so precej bolj obljudeni od Porezna in imajo tudi veliko več medvedov. Z ZGS smo sicer uspešno izpeljali že kar nekaj projektov, nekateri od njihovih strokovnjakov pa so tudi člani in soustanovitelji društva Dinaricum."
Nihče pa očitno ni upošteval vaših argumentov pri letošnjem načrtu odstrela velikih zveri, ki dovoljuje ustrelitev 74 medvedov in 12 volkov, kar je največ v zadnjih 30 letih.
"V naših pripombah, ki smo jih posredovali tudi na pristojno ministrstvo, smo - bolj kot na številke - opozarjali na neupoštevanje nekaterih strokovnih argumentov pri pripravi načrta odstrela. Opozorili smo denimo na rezultate več raziskav, ki so pokazale na več negativnih učinkov izvajanja odstrela volkov v času parjenja. Kljub temu se bo odstrel letos izvajal tudi februarja - ob višku parjenja volkov. Opozorili smo tudi na rezultate spremljanja volkov, ki kažejo, da populacija upada, saj smo očitno v zadnjem času izgubili že dva tropa. Podobno kot mnogi drugi udeleženci v postopku smo ministrstvo opozorili na neizvajanje drugih ukrepov za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi, ki jih je potrebno izvajati vzporedno z odstrelom. Ti ukrepi so namreč pogosto precej bolj učinkoviti od samega odstrela."
Kolikšen vpliv na odstrel pa imajo različni lobiji, denimo rejci drobnice, lovci, lokalni politiki…?
"Vpliv različnih lobijev težko ocenjujem. V primeru s Porezna pa je bilo slišati, da je bil kar velik pritisk, da bi se odstrelilo tega medveda. Splošno gledano pa je izdelava načrtov za večino posegov izvedena precej strokovno."
V okviru projekta SloWolf ste naredili analizo, ki dokazuje, da odstrel volkov ne vpliva na število škodnih primerov. Zaradi odstrela naj bi se v določenih primerih celo povečalo število napadov na drobnico. Zakaj?
"Odstrel volkov postane učinkovit za preprečevanje škode šele, če na večjem območju iztrebimo vse trope volkov, kar pa danes iz zakonodajnih in moralnih razlogov ni več mogoče. Ob trajnostnem poseganju v populacijo volkov - niti pri nas niti nikjer v tujini - ni bilo zaznati, da bi se škoda zmanjšala. To je posledica delovanja socialnega sistema volkov in dejstva, da se lahko po odstrelu dominantnega volka preživeli člani v večji meri preusmerijo na plenjenje domačih živali."
Številni ljudje predvsem volkove še vedno doživljajo kot nekakšno poosebljeno zlo iz pripovedke o Rdeči kapici. Ali država naredi dovolj za razbijanje tovrstnih stereotipov?
"V preteklosti je bilo izpeljanih kar nekaj aktivnosti osveščanja javnosti, vendar nas čaka še zelo veliko dela. Posebej pri volku, ki se ga mnogo ljudi še vedno boji, čeprav pri nas še ni bilo primera, da bi volk napadel človeka. Niti takrat ne, ko so ljudje pred očmi volkulje ubijali njene mladiče."
V kolikšni meri so za to krivi mediji s poročanjem o "ubijalskih medvedih" in "krvoločnih volkovih", ki se spravljajo nad nedolžno živino in sejejo strah med bogaboječim prebivalstvom?
"Mediji imajo pri tem seveda zelo velik vpliv. Sploh tisti, ki so nagnjeni k bolj senzacionalističnem poročanju. Dejstvo, da volk ni nevaren za človeka, namreč ni tako zanimiva novica, kot so fotografije razmesarjenih ovac ali laične izjave, da volkovi ogrožajo otroke. Na splošno pa poročanje medijev postaja vedno bolj objektivno, z upoštevanjem strokovnih dejstev. V primerih konfliktov je tudi vse bolj usmerjeno k iskanju možnih rešitev."
