Ob občinskem prazniku je vrata ponovno odprl pod zemljo skrit vojaški muzej. Kako dobro je bilo nekoč skrito orožje kamniške teritorialne obrambe, povesta zvedav pogled in skomig z rameni naključnih mimoidočih, ki smo jih med iskanjem muzeja ogovorili v njegovi neposredni bližini. Kot pove predsednik Kulturnozgodovinskega društva Triglav Jernej Brajer, ki nas je pričakal pred vhodom v muzej, prostor lokalnemu prebivalstvu ne bi smel biti neznanka. »Razstava gostuje v prostoru, kjer je pred osamosvojitvijo orožje hranila kamniška teritorialna obramba. Na obeh straneh so vzdrževana zaklonišča, zadaj je bil občinski prostor za zveze,« pove Brajer in nas, potem ko so se nosnice že navadile na vonj strojnega olja, popelje po prostoru.
Kronološko razvrščene
vojaške uniforme
Ogled razstave, ki je postavljena kronološko, začnemo z obdobjem avstro-ogrske monarhije in uniformo vojaka iz tistega časa. »Če se ozremo v zgodovino, smo dejansko zamenjali kar sedem držav, vsaka generacija pa je doživela vsaj dve vojni,« začne pogovor Brajer in omeni slovenske fante, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali v Galiciji in na soški fronti. Na ogled je tudi uniforma Maistrovega borca, ki ima za Kamnik še poseben pomen. O obdobju italijanske okupacije pripovedujeta uniforma italijanskega oficirja in težka italijanska breda, orožje, ki so ga pridobili zbiratelji in člani društva. »Razstavljeni predmeti so last članov našega društva, ki se ukvarja z zbiranjem vojaških ostalin, pohvalim pa lahko tudi odlično sodelovanje z veterani vojne za Slovenijo in z vojaškim muzejem slovenske vojske,« pove Brajer in se ustavi od kovinskih delih, ki so nekoč pripadali vojaškemu letalu. »Gre za ostanke sestreljenega zavezniškega letala na Mali planini. Poleg mitraljeza je razstavljenih še nekaj kosov letala,« pove. Med sprehodom mimo lično urejenih vitrin preberemo nekaj propagandnih listin, časopis partizanskega tiska kot tudi nemško odredbo, ki je kmetom določila obvezno oddajo jajc nemški vojski.
V posebnem kotu so postavili partizansko tiskarno z originalnimi stroji, ki je nekoč, v ilegali, delovala v Radomljah. Osrednji del prostora zavzemajo topovi za protiletalsko obrambo iz druge svetovne vojne, ki pa so pomembno vlogo odigrali tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. »Topove je teritorialna obramba uporabljala leta 1991 na poljih okoli domžalskega srednjevalovnega oddajnika. Gre dejansko za 9-milimetrske nemške flake,« razloži sogovornik ob z vojaško opremo polno naloženem vojaškem vozilu na štirikolesni pogon. »Tukaj sta tudi dve čeladi JLA, ki sta bili v času osamosvojitvene vojne prebarvani, nosili so jih teritorialci, ki so čuvali takrat še delujočo kamniško smodnišnico. Iz tega obdobja muzej hrani tudi ostanke vodene rakete, ki je zadela oddajnik na Krvavcu.
Uniforma častnika
s Trga republike
In ko smo se sprehodili že skoraj do konca razstave, obstanemo pred uniformami slovenske vojske. »Tukaj je prikaz razvoja uniforme. Tudi M55 z znakom TO, ki so jo fantje nosili tik pred 1991 in jo je šivala Oprema Kočevje. Uniformo s tigrastim vzorcem je nosila specialna policija tik pred osamosvojitvijo, prav tako prve neprebojne jopiče,« pove in pozornost usmeri na uniformo častnika, ki je sodeloval pri dvigu zastave leta 1991 na Trgu republike. Tik pred koncem je del muzeja namenjen ostalinam proizvodnje nekoč izredno uspešne Kemijske industrije Kamnik, ki je bila vse do leta 1952 vojaška tovarna. Muzej hrani stroj za proizvodnjo počasi goreče vžigalne vrvice. »V vseh vojnah se je uporabljala kakšna stvar, ki so jo naredili v tovarni,« razloži, zakaj je tovarna morala dobiti svoje mesto na razstavi. x
