Prva požarna obramba je bila v Celju ustanovljena leta 1871, leta 1955, pred 70 leti, pa je bil ustanovljen poklicni vod, ki se je leta 1961 vselil v nov gasilski dom. »Če smo v prvih petih letih, od leta 1955 do leta 1960, opravili 290 intervencij, to kvoto danes dosežemo v treh, štirih mesecih. Letno jih je okoli 800, od tega je tretjina posredovanj v prometnih nesrečah, tretjina je požarov, tretjina pa drugih intervencij, kot so razne tehnične pomoči, pomoč reševalcem, zajetja nevarnih snovi in reševanja na vodi. Niso pa v to kvoto všteta posredovanja ob morebitnih poplavah in neurjih,« pove direktor poveljnik Poklicne gasilske enote (PGE) Celje Boris Žnidarko.
Prelomno leto 2023
Kot dodaja Žnidarko, se je delo gasilcev skozi desetletja močno spremenilo, a tudi izboljšalo, vsaj kar se varnosti tiče. »Se pa nenehno pojavljajo novi izzivi in naloge, ki zahtevajo visoko stopnjo usposobljenosti in prilagodljivosti. Tudi zaradi vedno novih materialov, transportnih procesov, tudi geopolitičnih in podnebnih sprememb, kar vse vpliva na naše delo in se je temu treba prilagoditi. Ob tem pa ne smemo pozabiti na največje vrednote, kot so srčnost in pomoč sočloveku,« pove Žnidarko. V celjski PGE je trenutno zaposlenih 52 poklicnih gasilcev, ki dežurajo 24 ur na dan. Najbolj prelomno pa je bilo zanje leto 2023, zaradi dveh diametralno nasprotnih dogodkov: organizacije gasilske olimpijade in katastrofalnih poplav. Tudi zaradi takšnih dogodkov je pomembno, da poklicni gasilci sodelujejo s prostovoljnimi. In tudi v Celju je to sodelovanje zelo zgledno. Zato bosta PGE Celje in Gasilska zveza (GZ) Celje jubilej proslavili skupaj. 20. junija bodo pripravili osrednjo slovesnost v Celjskem domu.
Območje pristojnosti se zmanjšuje
GZ Celje povezuje 14 prostovoljnih gasilskih društev v občinah Celje in Štore, njihovo sodelovanje s poklicnimi gasilci pa je zelo zgledno. »Velik dosežek je, da imamo opremo, ki je primerljiva s tisto, ki jo imajo poklicni gasilci. Sicer pa skupaj enakovredno posredujemo na vseh dogodkih. Prostovoljni gasilci tako ne iščemo vsak svojega okna in vsak svojih vrat, temveč delamo z roko v roki in združimo moči, da smo čim bolj učinkoviti na intervenciji,« pa pove predsednik GZ Celje Sašo Farčnik. Žnidarko pa izpostavi skrb zaradi vse dražje gasilske opreme, katere cene letijo v nebo, zato bi bilo dobro razmisliti o skupnih nabavah. Žalosti ga tudi osnutek nove uredbe o organiziranju in urejanju gasilskih enot, ki razkriva, da bodo zaradi spremenjene organizacije gasilcev v občinah Laško in Radeče ostali brez četrtine območja, ki so ga pokrivali doslej. »Treba se je vprašati, kaj to pomeni za ljudi, ki v prihodnje ne bodo deležni naše oskrbe. Ve se tudi, kaj navadno sledi, ko nekomu zmanjšaš območje,« izrazi skrb Žnidarko. Kot nam je pojasnil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško Bojan Špiler, so si za to, da bi v Laškem dobili status gasilske enote širšega pomena, prizadevali že dolgo. »A ne zato, da bi komu kaj 'odvzeli', pač pa zato, da bi bili gasilci še hitreje na kraju dogodka. Posredovali bomo sicer le v prometnih in delovnih nesrečah ter tehničnih intervencijah, za kar smo se prijavili. Mi smo bili denimo v Zidanem Mostu že zdaj pet do deset minut pred Celjani. V Radečah pa bodo posredovali Sevničani, ki imajo že zdaj poklicno jedro,« razloži Špiler, kaj prinaša sprememba uredbe. In kaj njeno sprejetje konkretno pomeni za Laščane? »Samo to, da bo intervencije plačevala uprava za zaščito in reševanje oziroma država in ne občina, kot do zdaj,« pojasni Bojan Špiler.
