Velika špica nad Kamnikom, kamor se radi odpravijo številni sprehajalci, pohodniki in rekreativci, bi lahko jeseni 2027 dobila ograjo. Kot v pismu, ki ga povzema spletni portal Kamnikinfo, opozarja arhitekt Tomaž Schlegl, naj bi območje zaradi obnove poškodovanega gozda za obiskovalce zaprli za pet do sedem let. Ukrep naj bi omogočil obnovo gozdne podrasti in mladega drevja, ki ga vse večji obisk močno obremenjuje.
Gozd na Veliki špici je bil močno prizadet že med neurjem leta 2008, ko je podrto drevje odprlo razglede in območje naredilo še privlačnejše za obiskovalce. Toda množični obisk je prinesel tudi negativne posledice. Ob obstoječih poteh nastajajo nove bližnjice, pohodniki se izogibajo blatnim odsekom in pri tem teptajo mlado drevje, zaradi izginjanja podrasti pa se povečuje erozija tal.
Schlegl opozarja tudi na neurejena počivališča, provizorična kurišča in kolesarske poti, ki dodatno obremenjujejo občutljivo gozdno območje. Po njegovem mnenju je Velika špica postala pomemben rekreacijski prostor Kamnika, vendar brez ustreznega upravljanja in urejanja obiskovanja.
Lastnik opozarja na neuspešno sodelovanje, Zavod za gozdove zavrača navedbe
Lastnik zemljišč Stanislav Knez si po Schleglovih navedbah že vrsto let prizadeva za celovito ureditev območja starega gradu in mestnega gozda. Pripravljena programsko-urbanistična zasnova predvideva ureditev gozdnega arboretuma, sprehajalnih poti, učilnic na prostem, razgledne ploščadi in drugih rekreativnih ter izobraževalnih vsebin.
Med pomembnejšimi načrti je bila tudi vzpenjača oziroma poševno dvigalo, ki bi povezovalo mesto s starim gradom in zmanjšalo potrebo po avtomobilskem prometu. Vendar se je projekt po Schleglovih navedbah zaradi neuspešnega usklajevanja z Občino Kamnik in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) večkrat ustavil.
Kot posebno problematično izpostavlja izločitev prostorske ureditve, ki bi omogočala izvedbo poševnega dvigala, iz občinskega prostorskega načrta leta 2024. Knez naj bi v začetku letošnjega leta občini in ZVKDS posredoval tudi obsežno strokovno zasnovo za ureditev območja, vendar po Schleglovih navedbah ni dobil pričakovanega vsebinskega odziva.
Schlegl zato odgovornost za zastoj projekta pripisuje predvsem občini in spomeniškovarstveni službi. Ob tem v pismu navaja, da je začasno ograditev območja predlagal Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), lastnik pa je predlog sprejel.
Gozdno območje močno preobremenjeno
Toda prav to navedbo so na Zavodu za gozdove Slovenije odločno zavrnili. V pojasnilu, ki ga je podpisal direktor Franc Pogačnik, poudarjajo, da je pobuda za obravnavo sanacije prišla od lastnika zemljišča. »Ta se je informativno obrnil na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), s katerega smo mu nato v okviru svojih zakonskih nalog strokovno svetovali, kateri ukrepi za sanacijo so dopustni in pod kakšnimi pogoji se lahko izvedejo,« pojasnjujejo.
Kot dodajajo, navedba, da je ZGS predlagal ograditev Velike špice, lastnik pa predlog sprejel, napačno prikazuje potek sodelovanja. Na zavodu potrjujejo, da je gozdno območje močno obremenjeno. Pojasnjujejo, da se je površina v preteklosti uporabljala tudi kot vzletišče za jadralne zmajarje in padalce, zaradi številnih pohodnikov pa so nastale poškodbe zeliščne plasti in znaki erozije. »Gre za izrazito toplo lego z zelo plitvo plastjo prsti in močno izpostavljenostjo vremenskim ekstremom, kar otežuje obnovo gozda,« še opozarjajo.
Če bo napovedani ukrep uresničen, bi lahko Velika špica za več let izgubila svojo vlogo priljubljenega vsakodnevnega izletniškega cilja. Natančen obseg in trajanje morebitnih omejitev še nista dokončno določena, prav tako bo treba pred izvedbo urediti potrebna dovoljenja.