Z današnjim dnem bosta dva oddelka prvošolcev začela šolanje v prostorih Tehnološkega parka, saj je v matični osnovni šoli Vrhovci zanje zmanjkalo prostora. Tam so v preteklosti zgradili več neprofitnih stanovanjskih sosesk z okoli tisoč stanovanji za mlade družine, načrtujejo pa še razširitev. Del otrok iz teh stanovanj je v okolišu OŠ Vič, ki se prav tako sooča s prostorsko stisko. Ravnateljica OŠ Vrhovci Marjanca Vampelj nam je sporočila, da ima po odloku o ustanovitvi šola 19 oddelkov, to šolsko leto pa jih bodo imeli kar 32. OŠ Vič ima kar 43 oddelkov.
Kljub prostorski stiski v določenih šolah na občini ugotavljajo, da je letos v šolah na splošno manj otrok kot lani, ko je bilo sicer rekordno leto po številu vpisanih šolarjev. Iz tega sledi, da je v Ljubljani dovolj fizičnega prostora za vse šoloobvezne otroke. Težava je v razporeditvi, saj je očitno v določenih delih mesta več demografskega prirastka kot v drugih. Zakon o šolstvu pa občine zavezuje, da se otrokom omogoči šolanje v okolišu, kjer imajo prijavljeno prebivališče. Vprašanje je, ali nas čaka podobna zgodba tudi v drugih soseskah, kjer se gradi večje stanovanjske komplekse.
»Zagotovitev primernih zmogljivosti je v pristojnosti občin. Občine v skladu s svojimi prostorskimi načrti pristopajo h gradnji novih sosesk, ampak velikokrat pozabijo na drugo infrastrukturo. Saj ne gre samo za šole, tudi zdravstveni domovi in vrtci so preobremenjeni. To je širša problematika od šolstva,« nam je povedal Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Ko smo ga vprašali, kaj zavezuje občine, da izpolnjujejo zakonsko obvezo, je ravnatelj odgovoril manj jasno: »To je vprašanje, ki ga morajo starši naslavljati na občino. Država je naredila to, da je uzakonila osnovnošolsko obvezo, ampak občine kot ustanoviteljice so dolžne ustanoviti infrastrukturo. Iz tega naslova izhaja ogromno težav. Država sprejema pravila, finančno breme pa je na občinah.«
Kot smo že poročali, svet staršev OŠ Vrhovci že leta opozarja občino in ministrstvo na pričakovano prostorsko stisko. Po njihovih izračunih bo prihodnje leto v Tehnološkem parku pet razredov, čez pet let pa kar trinajst. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedi staršev zavrnil: »Tudi teh dodatnih prostorov v Tehnološkem parku, ki jih imamo zdaj, kmalu ne bomo več potrebovali. Tako vsaj kažejo podatki iz vrtcev. Če bo prihodnje leto res pet oddelkov v Tehnološkem parku, pa bomo naredili novo podružnico OŠ Vrhovci.« Podpredsednik sveta staršev Primož Može nam je sporočil, da je po njegovem mnenju rešitev za nastalo prostorsko stisko čimprejšnja zgraditev OŠ Brdo, ki bi razbremenila OŠ Vrhovci in Vič. Čeprav je v proračunu MOL za novo šolo zagotovljeno zemljišče in predvidenih 16,6 milijona evrov, je Janković v torek izjavil, da si želi, da bi tam prostore dobila Evropska šola Ljubljana, ki je trenutno v začasnih prostorih na Aškerčevi. »Ministrstvo potrebuje prostore za Evropsko šolo Ljubljana. Naš odgovor ministrstvu je, da če bi želeli graditi šolo na lokaciji Brdo, smo mi takoj za. Ali bo ta šola imela devet ali 18 oddelkov in ali bo vrtec ali ne, pa je odprto vprašanje.«
V Polju odkupili zemljišče ob šoli
Kot rečeno, pa Brdo še zdaleč ni edini okoliš v Ljubljani, kjer se šole soočajo s prostorsko stisko. Tudi v okolišu OŠ Polje imajo podoben problem. V letih 2005–2019 so tam zgradili naselje Polje I–IV, kjer je 473 neprofitnih stanovanj. Ravnateljica Barbara Smrekar je pojasnila, da je naselitev novih sosesk vplivala na oblikovanje oddelkov. Oddelke prvih in drugih razredov imajo na dislocirani enoti na Zadobrovški cesti 1 že od leta 2016. Ravnateljica je še dodala, da so pred 13 leti do tedaj podružnično šolo Kašelj razširili in osamosvojili v samostojni zavod – in posledično nov šolski okoliš. Toda tudi OŠ Kašelj, ki ima sicer 24 oddelkov, se prav tako sooča s prostorsko stisko, del pouka se denimo izvaja kar v knjižnici.
OŠ Polje je imela ob odcepitvi podružnične šole 18 oddelkov, zdaj pa že 25. V proračunu MOL lahko preberemo, da bodo za rekonstrukcijo velike telovadnice, s katero bodo pridobili dodatne učilnice, namenili enajst milijonov evrov. Začetek rekonstrukcije sicer ni predviden pred letom 2026. Z MOL so nam zatrdili, da onkraj območja Brda nimajo težav z zagotavljanem zmogljivosti za šolarje. Tudi za Polje ugotavljajo, da število otok upada, a so pripravljeni tudi na potencialno povečanje: »V Polju in Zadobrovi imamo dovolj veliki šoli. Ne glede na to pa smo odkupili zemljišče ob OŠ Polje, če bosta dolgoročno potrebna širitev in povečanje zmogljivosti. V dolgoročnem načrtu je tudi novo stanovanjsko naselje.«
OŠ Livada pozdravlja
neprofitna stanovanja
Pred meseci je bilo slovesno odprtje neprofitnega naselja Rakova jelša II, ki ima skupaj s predhodnico 255 stanovanj, načrtujejo pa jih še 30. Ravnatelj OŠ Livada Goran Popović pozdravlja nova naselja in družine, saj se v njihovi šoli ne soočajo s pomanjkanjem prostora, ampak s pomanjkanjem otrok, ki bi jih starši želeli obdržati v šoli. »Prisrčno upam, da bodo vpisali otroke v našo šolo. Naša šola ima veliko učencev, ki niso iz slovenskih družin, in zaradi tega smo v preteklosti dobili sloves neprimerne šole med 'staroselci'. Močno smo se trudili in veseli me, da so se razmere spremenile,« je odločen ravnatelj. Ob tem je dodal, da mnogi starši svojega otroka še vedno rajši vpišejo v drugo šolo kot v OŠ Livada. »Vsako leto imamo veliko težavo, saj nismo prepričani, ali bomo imeli dva ali samo en oddelek. Za zdaj dobro kaže, saj imamo vpisanih 30 prvošolcev, smo pa na trnih, ali bo v prihodnjih dneh še kakšen izpis. Če se število otrok zmanjša na 28, bomo morali imeti samo en oddelek.«
Na območju Rakove jelše sicer v prihodnosti poleg neprofitnih stanovanj načrtujejo tudi gradnjo dveh večjih zasebnih stanovanjskih sosesk, ki naj bi skupaj presegli število 1500 stanovanj.
Kaj pa Črnuče, Šiška in Koseze?
Na območju Črnuč je v zadnjih letih zraslo več zasebnih novih projektov v obliki soseske Lagom z 250 stanovanji. Poročali smo že, da se v Črnučah soočajo s težavo na področju predšolske vzgoje. Na mestu, kjer rastejo stanovanja, je bil namreč najprej predviden vrtec, saj se zaradi naselja pričakuje povečano število otrok. Odbor za urejanje prostora je takrat opozoril, da razporejanje otrok glede na zmogljivosti v drugih delih mesta ni trajnostna rešitev, zato zagovarjajo gradnjo novega vrtca. Kako se bo število novih otrok odražalo pri vpisu na lokalno osnovno šolo, ni znano.
V Zgornji Šiški v okolišu OŠ Hinka Smrekarja stojijo Celovški dvori, kjer je 419 neprofitnih stanovanj. Konec leta pa naj bi zaključili tudi dve stolpnici Spektra in Kvartet z 229 stanovanji, na območju OŠ Koseze pa javni stanovanjski sklad načrtuje gradnjo naselja Podutik - Glince, vendar imajo trenutno zagotovljena sredstva za samo 60 stanovanj. V osnovni šoli Koseze, kamor spada tudi Podutik, imajo sicer 30 oddelkov. Z občine so nam tudi sporočili, da imajo v dolgoročnem načrtu tudi novo stanovanjsko naselje v Stanežičah, kjer predvidevajo novo šolo in vsaj en vrtec, čeprav »še ni določeno, v kolikšni meri se bo tam gradilo, saj so v neposredni bližini tako OŠ Šentvid kot OŠ Franca Rozmana Staneta in vrtec Šentvid«.
Še bolj podroben zemljevid si lahko ogledate tukaj!
