Pulmologinja dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik je prepričana, da vejpanja ne bi smeli dojemati kot popolnoma neškodljivega. Pred začetkom izbruha covida so v Združenih državah Amerike opazili pravo epidemijo pljučnih bolezni, povezanih z vejpanjem. Ugotovili so okrog tri tisoč primerov pljučne prizadetosti in celo šestdeset smrti. »Kakšne so dolgoročne posledice, še ne vemo, saj mora miniti več desetletij, da lahko govorimo o njih, vendar zanesljivo bodo. Ne vemo še, ali je kajenje elektronskih cigaret škodljivo bolj ali ​manj kot kajenje navadnih. Tega za zdaj še nihče ne more zanesljivo povedati,« dodaja dr. Zidarnova.

Množična uporaba klasičnih cigaret se je začela med letoma 1910 in 1920, ena izmed zadnjih velikih epidemioloških raziskav pa je bila objavljena leta 2015. »Tudi pri klasičnih cigaretah so se prvi podatki o škodljivosti pojavili že okoli leta 1940, pa je uspelo tobačni industriji z različnimi taktikami vsaj 20 let zadrževati prodor informacij o škodljivosti kajenja v javnost,« še opozarja dr. Mihaela Zidarn. Po njenem mnenju je določanje dolgoročnih učinkov novih nikotinskih izdelkov še zahtevnejše, saj so ti zelo raznoliki in se ves čas pojavljajo novi.

Vpliv družbenih medijev

S tezo, da je vejpanje manj škodljivo kot klasično kajenje, na katero se zanašajo tudi mnogi starši, se ne strinja, saj je akutna okvara pljuč lahko še nevarnejša kot pri klasičnem kajenju. Smrti ob začetku klasičnega kajenja cigaret pri nas niso evidentirane, medtem ko so se že pojavili smrtni primeri ob začetku uporabe elektronskih cigaret. Tega bi se morali zavedati tudi pri pasivnem kajenju, saj je kakršno koli vdihovanje dima, plinov ali pare za pljuča škodljivo.

Kot sama opaža, je »glavni krivec za vejpanje med mladimi lobi, ki proizvaja izdelke z nikotinom in skuša normalizirati kajenje. Na mlade vplivajo predvsem prek družbenih medijev, ki jih starši ne uporabljajo enako pogosto.«

Starši naj bodo pozorni

Pomembno je, da starši čim prej ugotovijo, da njihovi otroci vejpajo. »Pri tem morajo biti pozorni na sladke vonjave, neznana pisala ali USB-ključke, pitje večjih količin vode, krvavitve iz nosu, kadilski kašelj in razjede v ustih, nove baterije ali polnilnike ter vatirane kroglice in kovinska ogrodja, ki so lahko del uporabljenega vejpa. Ob odkritju naj otroka povabijo k pogovoru in poskušajo razumeti njegova čustva in razloge za uporabo,« priporoča dr. Mihaela Zidarn.

Najpomembnejši del, ki ga lahko opravijo starši, pa je podpora pri opustitvi vejpanja. Mladostnikom lahko predstavijo različne strategije in jih vprašajo, katere bi bile po njihovem mnenju najboljše.