V parku gradu Katzenstein v Begunjah na Gorenjskem je po več kot dveh letih od poplav znova zaživela Brezjanka, paviljon, ki ga je leta 1939 zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Obnova se je končala v začetku oktobra, z njo pa je dragoceni spomenik slovenske arhitekturne dediščine ponovno pridobil svojo prepoznavno podobo.
Brezjanka je bila namreč močno poškodovana v poplavah avgusta 2023, ko so obilne padavine in narasle vode prizadele številne objekte in infrastrukturo po Sloveniji. Obnova paviljona se je začela maja, njena vrednost je znašala nekaj več kot 150.000 evrov. Stroški so bili v celoti povrnjeni iz državnih sredstev, namenjenih odpravi posledic naravnih nesreč. Brezjanka je tako prvi objekt kulturne dediščine v občini Radovljica, katerega obnova je bila financirana v tem okviru.
Plečnikova arhitektura v grajskem parku
Brezjanka je nastala po naročilu sester usmiljenk, ki so od leta 1875 v bližnjem gradu Katzenstein upravljale žensko kaznilnico in pomembno sooblikovale grajski kompleks. Plečnik je zanje zasnoval tudi bližnji paviljon Jožamurka, ki na obnovo še čaka. Pred njo bo treba razrešiti vprašanje njegove lokacije, saj je treba doseči dogovor, ali naj ostane na sedanjem mestu ali ga bodo premaknili na manj plazovit teren.
Tudi zgodovina Brezjanke je tesno povezana z burnim dogajanjem sredi 20. stoletja. Paviljon danes ne stoji več na prvotni lokaciji, ki je bila približno 300 metrov stran, višje v dolini pod Krpinom. Leta 1954 so ga prestavili bliže grajskemu kompleksu, na konec kostanjevega drevoreda, kjer stoji še danes. Na sedanji lokaciji je bil prvič celovito obnovljen med letoma 1990 in 1993. Leta 1999 so ga skupaj s parkom, gradom Katzenstein in Jožamurko razglasili za samostojno enoto kulturnega spomenika državnega pomena.
Grajski kompleks je v svoji zgodovini doživel več velikih sprememb. Ženska kaznilnica je v gradu delovala do leta 1941, med letoma 1942 in 1945 pa so nacistične oblasti prostore spremenile v osrednji gestapovski zapor za Gorenjsko. Po vojni je bila v gradu do leta 1953 policijska oziroma miličniška šola, nato pa je tam začela delovati Psihiatrična bolnišnica Begunje.
Obnova Brezjanke tako ni pomenila le odprave posledic naravne ujme, temveč tudi ohranitev dela Plečnikove ustvarjalne zapuščine, ki je v Begunjah preživela različna zgodovinska obdobja. Današnja slovesnost bo hkrati priložnost, da si obiskovalci ogledajo obnovljeni paviljon in razstavo o posegih, s katerimi so mu zagotovili boljše možnosti za ohranitev tudi v prihodnje.