Od ogromnega števila sprejetih izgubljenih mačk se jih le peščica vrne k svojemu skrbniku. Delež sicer počasi raste, a verjetnost, da se izgubljena mačka, ki ni mikročipirana, vrne domov, je zelo majhna. »Skrbnikom vrnemo le 3 odstotke izgubljenih mačk, slovensko povprečje pa je komaj 2 odstotka,« je povedal vodja ljubljanskega zavetišča Marko Oman in dodal, da so lani v Gmajnicah prejeli 242 prijav o pogrešanih mačkah, skoraj 60 več v primerjavi z letom 2019: »V zavetišče smo sprejeli in skrbnikom vrnili tri pogrešane mačke. Skoraj tri četrtine mačk ostaja pogrešanih, kar 188 mačk se namreč ni vrnilo domov.«
Mikročipiranje mačk je po besedah Omana prednost za vse, za lastnike živali, zavetišča in tudi za veterinarje ter celotno skupnost. Izvedljivost čipiranja ne bi smela biti vprašanje, saj se že izvaja. »Zavetišče mora že zdaj vsako žival, torej tudi mačko, pred vrnitvijo skrbniku ali oddajo novemu lastniku označiti z mikročipom in registrirati. Za zavetišče predlog torej ne pomeni neke velike novosti niti dodatne finančne obremenitve,« je povedal in dodal, da predlog po njihovih informacijah podpira tudi javnost. Za hitro vrnitev najdene živali skrbniku je v prvi vrsti pomembna prijava najditelja o najdbi živali zavetišču ali vsaj preveritev morebitnega lastništva s pomočjo mikročipa pri veterinarju. V primeru oznake z mikročipom je verjetnost vrnitve živali domov veliko večja. »Imeli smo primere, ko smo mačko vrnili skrbniku po letu dni od izgube, v letu 2018 pa celo primer, ko je mačka bila zdoma cela tri leta,« je dodal.
Lastnik mačke prevzema odgovornost
Da se na prvo žogo ideja zdi utopična, se strinja Polona Samec iz Zavetišča Horjul, ki pa poudarja, da se je pred leti podobno govorilo, ko se je začelo čipirati pse. »Je pa skrajni čas, da se nekaj naredi tudi na tem področju. Se zgodi, da smo klicani na kmetijo, kjer živi kmet z dvajsetimi mačkami. Ko se pojavimo na njegovem dvorišču, nas odganja, češ da so mačke njegove. Ko pošljemo inšpekcijo, kar naenkrat niso več,« pove Samčeva in doda, da imajo tudi sami pri najdenih mucah težave z iskanjem lastnikov. »Prav je, da lastnik prevzame odgovornost za svojo žival,« je še povedala in poudarila, da bo praksa pokazala, kako bo glede nelastniških mačk, ki bodo postale strošek občin. Sicer pa so v Zavetišču Horjul v letu dni oskrbeli, torej sterilizirali, dvesto prostoživečih mačk in jih vrnili v okolje.
Tudi v šolski veterinarski ambulanti BIC Ljubljana pozdravljajo predlog o čipiranju mačk. Kot so povedali, tudi sami novim lastnikom mačk predlagajo mikročipiranje živali, zlasti če se bo mačka prosto gibala okoli hiše. »Trenutno je zelo malo, ne več kot 20 odstotkov mačk čipiranih. Rejci pasemskih živali že tako morajo čipirati, poleg teh je še peščica odgovornih lastnikov, ki čipirajo tudi posvojeno mačko,« so povedali v veterinarski ambulanti in dodali, da sicer ob vsakem kliničnem pregledu nove mačke preverijo, ali ima mikročip.
Ker vsaka taka novost pomeni tudi nov strošek, za mikročip in izkaznico je treba namreč odšteti 29,90 evra, na tovrstne zadržke Marko Oman odgovarja, da je treba to jemati kot naložbo z minimalnim vložkom. »Če se vaš mikročipiran maček izgubi, se lahko že v nekaj urah vrne k lastniku, in to z minimalnimi stroški. Če maček ni mikročipiran in registriran, pa je veliko težje najti skrbnika. Menimo, da je vrnitev izgubljene mačke domov neprecenljiva,« je povedal. »Pravzaprav bi si želeli, da bi bile v to vključene tudi druge hišne živali, saj se tudi te lahko izgubijo.«
