Ko se je leta 2020 praktično čez noč zaprla možnost izvoza blata na Madžarsko in so se številni upravljalci čistilnih naprav spraševali, kam z odvečnim blatom, so se v Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik odločili, da se s problematiko blata, da bi zmanjšali odvisnost od negotovih razmer na trgu ter s tem povezane stroške, ki prispevajo znaten delež k skupnim obratovalnim stroškom, začnejo ukvarjati kar sami.

Za sprejem dehidriranega blata
se že zanimajo cementarne

»Skupaj z lastniki smo se tako odločili, da je nadgradnja obstoječega sistema obdelave blata s sušenjem strateškega pomena za razvoj regije. Kot vir toplote bi izkoristili presežek toplote, ki se sprošča pri pridobivanju električne energije iz bioplina, manjkajoči vir toplote za sušenje blata pa bi pridobili s kuriščem na lesno biomaso. Količino blata bi tako lahko zmanjšali kar za 70 odstotkov, kar pomeni občutno manj transportov, potrebnih za oddajo blata,« je ob povabilu na dan odprtih vrat čistilnice zapisala Marjetka Levstek, ki je v začetku letošnjega februarja prevzela vodenje javnega podjetja, in dodala, da je načrt s sušenjem pridobiti blato s kurilno vrednostjo rjavega premoga, kar hkrati pomeni, da se bo cena za oddajo ustrezno znižala. »Za sprejem dehidriranega blata se že zanimajo cementarne, suho blato pa bo tudi primeren substrat za monosežigalnice. Iz pepela, ki nastane v monosežigalnicah komunalnega blata, v tujini že sistemsko pridobivajo fosfor, ki postaja strateška surovina prihodnosti.« Ne nazadnje že sama evropska direktiva predpisuje 100-odstotno samooskrbo velikih čistilnih naprav z električno in toplotno energijo, ki jo CČN pridobivajo iz bioplina. Ob tem pa Marjetka Levstek zagotavlja, da je CČN Domžale - Kamnik ta čas edina v Sloveniji, ki praktično že zadošča novim predpisom in uredbam, medtem ko so druge čistilne naprave šele na pol poti.

Lani prečistili 7,4 milijona kubičnih metrov odpadne vode

V CČN Domžale - Kamnik vsako leto nastane do 5300 ton odpadnega blata (dehidrirano blato z 28 odstotki suhe snovi), ki se ga skladno z javnim naročanjem odda pooblaščenemu prevzemniku presežnega blata. Z oddajo v letu 2020 zaradi modrega načrtovanja, dobre organizacije in vodenja niso imeli težav, saj imajo, kot je povedala direktorica podjetja, na voljo pokrito deponijo, kjer lahko skladiščijo polletno količino odvečnega blata. »Med našimi uporabniki je okoli 30.000 gospodinjstev, lani smo prečistili 7,4 milijona kubičnih metrov odpadne vode, ki je zelo spreminjajoča se surovina tako po pretoku kot po sestavi, prevzemnikom pa oddali 5000 ton dehidriranega blata. V vseh letih delovanja se zaposleni v CČN skupaj z lastniki trudimo, da učinkovito in za eno najnižjih cen čiščenja v Sloveniji omogočamo obstoj in razvoj gospodarstva na našem prispevnem področju.«

Nadgradnja obstoječega sistema obdelave blata v CČN Domžale - Kamnik bo tako zajemala postavitev novega, zaprtega objekta ob čistilni napravi, kjer bo umeščena sušilna naprava z dvostopenjskim sistemom za čiščenje zraka. Suho blato se bo pred oddajo skladiščilo v zalogovnikih. Ob deponiji bo kurilna naprava na lesno biomaso, ki bo zagotavljala dodatni vir toplote za sušenje. »V CČN smo za postavitev sušilne naprave že pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Dokument identifikacije investicijskega projekta nadgradnje procesa obdelave blata v CČN Domžale - Kamnik je bil sprejet sredi maja letos,« je o investiciji, katere vrednost znaša 6,2 milijona evrov, zapisala direktorica. »Naložba se bo financirala iz rednega vira investicijskega vzdrževanja infrastrukture CČN Domžale - Kamnik.« Zagon sušilnice načrtujejo v letu 2026.