Rakitniško knjižnico, v pritličju prostorov krajevne skupnosti, le sto metrov stran od vrtca in šole, največkrat obiskujejo otroci, ki tam pogosto iščejo knjige za domača branja, veliko pa je tudi odraslih bralk, med katerimi je v zadnjih letih nastala prava mreža, znotraj katere krožijo bralna priporočila. Pri tem se lokalne bralke na knjižnico obrnejo tudi s kakšno željo in v zadnjih letih so gradivo, glede na to, katere romane rade berejo, med temi so denimo dela avtoric Jojo Moyes in Nora Robert, zanje tudi nekoliko prilagodili, pripoveduje vodja Knjižnice Rakitna in predsednica Kulturnega društva Rakitna Alenka Kovačič, ki skupaj s Suzano Križnar v knjižnici dela ljubiteljsko. Ljubiteljskima knjižničarkama občasno na pomoč priskoči tudi upokojena profesorica slovenskega jezika Vida Slavič.
Knjižnica na Rakitni je ena od petih ljubiteljskih knjižnic, ki delujejo pod okvirjem Mestne knjižnice Ljubljana. Poleg Rakitne in Notranjih Goric, ki sta del Občine Brezovica, so te še na Šentjoštu, Robu in v Polhovem Gradcu. Kot pojasnjuje vodja Knjižnice Brezovica Aleksandra Klokočovnik, delovanje in organizacija dela v ljubiteljskih knjižnicah poteka nekoliko drugače kot v profesionalnih. »Amaterske knjižnice ne zadostujejo minimalnim pogojem, ki veljajo za splošne knjižnice za izvajanje knjižnične javne službe.« Odprte so manj časa, po nekaj ur, dvakrat do trikrat tedensko, za izposojo je manj gradiva, v njih pa delajo amaterski knjižničarji, kar so lahko študenti, zaposleni in upokojenci, ki delo opravljajo prostovoljno.
Za pridobivanje in strokovno obdelavo gradiva v ljubiteljskih knjižnicah skrbijo v skupni službi, ki je za to zadolžena na ravni celotne knjižnične mreže Mestne knjižnice Ljubljana, strokovno podporo pri vodenju knjižnice pa ljubiteljskima knjižničarkama z Rakitne zagotavljajo v Knjižnici Prežihov Voranc. Zaloga gradiva ljubiteljske knjižnice je sicer razvidna v zajemnem katalogu Cobiss+, vendar izposoja gradiva ni računalniško podprta, temveč poteka na stari način ročne izposoje – s papirnatimi izkaznicami in kartončki.
Kot pričajo številke za lansko leto, je bilo v rakitniški knjižnici lani aktivnih 86 članov, kar Alenka Kovačič komentira, da se morda sliši malo, »a kar se nas tiče je statistika izposoje dobra. Vedeti je treba, da v knjižnico ne pride cela družina, temveč en član vzame gradivo za več ljudi. Vsi bralci se ne vpišejo, kakšni si knjige izposojajo prek drugih«.
Vpeta v lokalno življenje
V knjižnici Rakitna so poleg nakupov veliko gradiva pridobili tudi v obliki darov. »Ko so ljudje prenavljali vikende ali ko so lastniki počitniških hišic v Ljubljani prenavljali domovanja, so ogromno knjig prinesli v našo knjižnico,« pripoveduje Alenka Kovačič, ki v lokalni knjižnici deluje že več kot 20 let. Zadnja leta je knjižnica, ki se je v preteklosti večkrat selila, locirana v središču kraja, v nekdanjem bifeju, na kar ob vhodu spominja cenik pijač, na katerem so cene zapisane še v dinarjih. Da bo barski cenik ostal le zaznamek preteklosti, zgolj posebnost knjižničnega prostora tudi v prihodnje, Alenka Kovačič močno upa, saj so v lokalni skupnosti v zadnjem času vse glasnejše tendence, da bi tam, kjer je nekoč že bil bar, ta spet dobil svoje mesto.
A v prid sedanji lokaciji knjižnice govori več dejavnikov. Pomembno je, da je blizu šole in vrtca, prav tako tudi dejstvo, da je prostor pritličen in na ta način lahko dostopen za vse. Knjižnica umeščena v središče kraja z lokalno skupnostjo aktivno diha in s svojim delovanjem prispeva k pestrosti življenja na Rakitni. Poleg osnovne knjižnične dejavnosti, v njej občasno potekajo tudi nekatere druge aktivnosti, ki nastajajo v sodelovanju z lokalnim kulturnim društvom in Društvom upokojencem, v knjižnico pa na obisk prihajajo tudi vrtčevski in osnovnošolski otroci.
Pomemben center skupnosti
»Knjižnice nikoli nisem doživljala kot nek zaprt prostor, v katerem smo vsi tiho, beremo in smo skoraj v nekem transcendentalnem svetu, temveč je to kraj, kjer se srečuješ in marsikaj lahko izmenjaš. Ljudje, ki berejo, veliko vedo, predvsem pa je to tudi prostor, kamor prihajajo mladi, kar je meni še posebej pri srcu, da jih lahko usmerimo za prihodnost, da ne bodo pozabili na branje, znanje in učenje,« o knjižnici, ki je v majhnem kraju pomemben center skupnosti, pripoveduje Alenka Kovačič.
»V knjižnico na Rakitni hodijo vse generacije, vsi se poznamo. Fino je spremljati, kako se otroci spreminjajo in od prvih slikanic, kasneje preidejo na bolj zahtevne knjige,« še o vzdušju in vlogi lokalnega kulturnega in izobraževalnega prostora pripoveduje Suzana Križnar, ki si je v knjižnici želela delati od otroštva. Zato, ko je pred dobrimi štiri leti izvedela, da na Rakitni iščejo ljubiteljsko knjižničarko, to priložnost takoj zagrabila. Kot pripovedujeta ljubiteljski knjižničarki v okolju, kjer se vsi poznajo, velja tudi sproščena kultura delovanja knjižnice. Uradno je odprta ob torkih popoldne, med 17.00 in 18.30 in v nedeljo med 11. in 12. uro, a to je ena od možnosti, saj se je z ljubiteljskimi knjižničarkami mogoče zmeniti za izposojo knjig tudi v drugih terminih. V rakitniški knjižnici pa tudi ni zamudnin.
