Orientalske sršene so na območju Primorske opažali že leta, lani pa so prvič potrdili tudi večje število gnezd. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) jih je bilo v obalno-kraški regiji lani poleti potrjenih in uničenih več kot 30. Največ so jih našli v starem mestnem jedru Kopra in na Plavjah, posamezna pa tudi drugod v slovenski Istri.
Da je stanje resno, je lani nakazal obisk grškega strokovnjaka dr. Aleksandrosa Papahristoforuja, docenta in direktorja laboratorija za čebelarstvo na Univerzi v Tesaliji. V starem delu Kopra je v kratkem času našel pet gnezd orientalskega sršena. Med osebki, ki jih je opazil, so bile tudi mlade matice.
Po njegovi oceni je bilo takrat v starem delu Kopra že od 25 do 30 aktivnih gnezd, na celotnem priobalnem območju pa bi jih lahko bilo še precej več. Strokovnjak je zato pozval k takojšnjemu ukrepanju.
Tujerodni sršen, ki se prilagaja milejšim zimam
Orientalski sršen sicer ni uvrščen na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst, vendar strokovnjake skrbi njegovo širjenje. Od evropskega sršena (Vespa crabro) se med drugim razlikuje po tem, da pogosto gnezdi v urbanem okolju, zato je možnost stika z ljudmi večja.
Na območju Slovenije se je njegov pojav v zadnjih letih verjetno okrepil tudi zaradi podnebnih sprememb. Kot pojasnjuje vodja opazovalno-napovedovalne službe pri ČZS Aleš Bozovičar, se orientalski sršen težje razvija na območjih z mrzlimi zimami, zato so sprva pričakovali, da mu slovensko podnebje ne bo ustrezalo.
»Podnebne spremembe so nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena že zadnji dve leti opažamo na območju Primorske. Do letošnjega leta pri nas nismo opazili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas,« je lani razložil Bozovičar.
Po opozorilih ČZS se lahko v enem letu uspešno razvije več matic, kar pomeni, da je lahko v naslednjem letu gnezd bistveno več. Gnezda so po velikosti podobna gnezdom evropskega sršena, vendar praviloma nekoliko manjša.
Pik je zelo boleč
Strokovnjake poleg vpliva na okolje in gospodarstvo skrbi tudi tveganje za ljudi. Pik orientalskega sršena je zelo boleč, po navedbah ČZS pa je njegov strup drugi najmočnejši, takoj za tistim orjaškega sršena (Vespa mandarinia).
Bozovičar opozarja, da težava ni omejena zgolj na čebelarstvo. Izkušnje drugih evropskih držav kažejo, da lahko tujerodni sršeni povzročijo velike težave v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, pa tudi v turizmu in drugih gospodarskih dejavnostih. V nekaterih državah so imeli tudi hude zdravstvene zaplete po pikih, vključno z anafilaktičnimi reakcijami.
Občina poziva k prijavam
Prijavo lahko občani pošljejo na elektronski naslov obcina@koper.si ali pokličejo na 05 600 97 17 v času uradnih ur občinske uprave. Navesti morajo svoje kontaktne podatke, naslov lokacije in čim natančnejši opis ali fotografijo mesta, kjer so opazili gnezdo. Nato bo pristojna oseba preverila, ali gre dejansko za orientalskega sršena, odstranitev pa bo izvedel usposobljen izvajalec.
Občina bo odstranjevanje zagotavljala na javnih površinah in zasebnih zemljiščih fizičnih oseb, vendar le v urbanem okolju. Na občini ob tem opozarjajo, naj občani za prijavo gnezd ne uporabljajo številke 112. Ta je namenjena izključno primerom, ko je ogroženo življenje ali zdravje oziroma je potrebna nujna pomoč reševalcev ali policije.