Mojca Volkar Trobevšek je v slovenskem kulturnem in gorniškem prostoru že dobro poznano ime. Vsestranska Kamničanka je letos sodelovala pri dokumentarnem filmu ZaPisane gore: 130 let Planinskega vestnika, zdaj pa je stopila še na literarno pot. In to s knjigo, ki ji, kot priznava, pomeni izjemno veliko. »Oblekla je tišino je zelo osebna knjiga, ki ni avtobiografija, a je v njej veliko mene. To je največja stvar, ki sem si jo upala narediti,« pravi avtorica.

Osrednja junakinja romana je mlada Živa, ki svoj mir najde v gorah. Kljub očetovemu nasprotovanju se pridruži plezalcem in se zaljubi v zagnanega alpinista Gregorja. Toda življenje ji pripravi boleče preizkušnje, ki za vedno zaznamujejo njeno prihodnost. Skozi prijateljstvo, ljubezen in literaturo išče moč, da bi lahko živela naprej.

Ženski glas, ki je v gorniški literaturi dolgo manjkal

Da je napisala prvi slovenski gorniški roman izpod ženskega peresa, avtorica sprva sploh ni vedela. Šele med raziskovanjem literarne zgodovine se je začela spraševati, ali ima med slovenskimi pisateljicami kakšno predhodnico. »Res smo dolgo potrebovale. Zelo dolgo,« priznava. Slovenija ima sicer številne odlične avtorice gorniške literature, med njimi Marijo Štremfelj, ki opisujejo svoje alpinistične izkušnje in doživetja, vendar gre večinoma za spominsko in dokumentarno literaturo, ne za leposlovne romane.

Med raziskovanjem je naletela na Pavlino Pajk, ki je že leta 1895 napisala Planinsko idilo, ter Nado Matičič, avtorico dela Mojih pet bičev iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. O gorah je pisala tudi Staza Černič. Toda nobena od teh avtoric ni ustvarila gorniškega romana v današnjem pomenu besede. »Leposlovje pomeni fikcijo, ki lahko temelji na osebnih izkušnjah, vendar ima zgodba dramski zaplet, večplastnost pomenov in bralca nagovarja tudi na simbolni ravni,« pojasnjuje avtorica.

Ob raziskovanju je odkrila še zanimivo zgodovinsko vzporednico. Češka pisateljica Marie Gebauerová je leta 1918 napisala roman, ki ga avtorica omenja kot prvi ženski alpinistični roman na svetu. Dogajanje je postavljeno na Češko kočo nad Jezerskim, prav tja pa je deloma umestila tudi svojo zgodbo. »Tega prej nisem vedela,« pravi o nenavadnem naključju. Češki roman je po njenih besedah že preveden v slovenščino, vendar še čaka na založnika.

Zgodba tistih, ki ostanejo doma

Posebnost romana Oblekla je tišino je predvsem perspektiva, iz katere je napisan. Medtem ko tradicionalna alpinistična literatura največkrat spremlja junaka, ki osvaja vrhove, premaguje nevarnosti
in dosega izjemne podvige, je Mojco Volkar Trobevšek zanimal drugi del zgodbe.

»V odpravarski literaturi imamo ves čas zgodbo z zornega kota alpinista, junaka, ki gre in pripleza gor. Zelo malo pa je odnosov doma,« poudarja. Zato je želela dati glas ženskam, ki čakajo na vrnitev svojih partnerjev, očetov ali sinov. Kot pravi, je to zgodba Penelope, ki čaka svojega Odiseja. Tudi sama to vlogo zelo dobro pozna. Kot deklica je čakala očeta gorskega reševalca, pozneje fanta alpinista, danes pa moža, ki prav tako sodeluje v gorskih reševalnih akcijah. »Poznam ogromno krasnih žensk, ki so bile ali so še vedno v tem položaju, in želela sem jim dati glas,« pojasnjuje. Med sogovornicami, s katerimi je veliko razpravljala o tej temi, omenja tudi Dušico Kunaver, dolgoletno življenjsko sopotnico alpinista Aleša Kunaverja. Ta je moža podpirala pri njegovih odpravah, hkrati pa doma nosila odgovornost za družino in živela z negotovostjo njegove vrnitve.

Avtorica opozarja, da je čakanje pogosto nevidno delo. Tisti, ki ostane doma, skrbi za vsakdanje življenje, otroke in družino, obenem pa partnerju zagotavlja psihološko oporo. »Vsak odnos ima dva. Tisti, ki gre, in tisti, ki ostane doma, sta izbrala to. In tudi tisti, ki ostane doma, ima svojo zgodbo.« Ob tem poudarja, da ne gre izključno za ženske. Tudi vrhunske alpinistke so odhajale na odprave, medtem ko so jih doma čakali možje in otroci. V ospredje je želela postaviti predvsem človeka, ki običajno ostaja zunaj velikih alpinističnih pripovedi.

Tišina, ki jo moramo včasih tudi pretrgati

Roman je po avtoričinih besedah razvojni roman, saj spremlja notranjo rast junakinje, njena spoznanja, izgube in iskanje smisla. Gore pri tem niso zgolj prizorišče dogajanja, temveč metafora hrepenenja in osebnega preseganja. Tako močno so prepletene z Živinim življenjem, da postanejo skoraj samostojen literarni lik. Pomembno vlogo ima tudi večplastni naslov. »Tišino lahko oblečemo na dva načina. Lahko jo oblečemo in se pomirimo, lahko pa jo oblečemo in ne povemo tistega, kar bi morali,« razmišlja pisateljica. Njena junakinja mora zato najprej najti notranji mir, nato pa tišino tudi prebiti in spregovoriti o sebi.

Avtorica v romanu prepoznava še nasprotje med sodobnim, hrupnim življenjem in naravo, kamor se ljudje zatekamo po mir. Toda tudi v gorah nikoli ne vlada popolna tišina. Vedno slišimo vsaj veter, svoje dihanje ali druge zvoke narave. Čeprav je zgodba postavljena v alpinistični svet, avtorica poudarja, da je namenjena vsem bralcem. »V ospredju je doživljanje. Ni pomembno, da poznamo izraze iz tega sveta, vsi pa poznamo strah, ljubezen, pogum in odločitve.« Posebnost romana je tudi njegova časovna zasnova. Ključni dogodki se zgodijo v preteklosti, njihove posledice pa segajo desetletja naprej in zaznamujejo tudi naslednje generacije. Prav zato zgodba ni zgolj pripoved o izgubljeni ljubezni, temveč o tem, kako človek živi z izgubami in kako ga te spreminjajo.

Mojca Volkar Trobevšek, ki je diplomirala iz alpinistične literature, je sicer tudi avtorica dokumentarnih scenarijev, moderatorka bralnih klubov Beremo gore in sodelavka Festivala gorniškega filma. Podpisala se je pod monografijo Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike in sodelovala pri knjigi Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja. 

Kje in kdaj bo mogoče spoznati avtorico?

Premierna predstavitev romana Oblekla je tišino bo v torek, 24. novembra, ob 9. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pogovor z avtorico bo vodila Manca Ogrin.

Sledile bodo predstavitve:

8. december: Kamnik, Rojstna hiša Rudolfa Maistra

9. december: Postojna, Mestna knjižnica

27. ali 28. december: Bovec, festival BOFF

7. januar: Ljubljana, Vodnikova domačija, ob 19. uri

29. januar: Mojstrana, Slovenski planinski muzej, ob 18. uri

8. februar: Ljubljana, Festival gorniškega filma, Cankarjev dom, ob 18. uri

Priporočamo