V Črni na Koroškem si je Blaž Dolinšek danes v stavbi občine ogledal ponujene prostore, v katerih bo delovala državna tehnična pisarna. Nato sta si z županjo Občine Črna na Koroškem Romano Lesjak ogledala tudi najbolj perečo problematiko v občini po ujmi, da bodo lahko prihodnji teden že ustrezno sestavili ekipe in se prilagodili trenutnim potrebam, je Dolinšek povedal v izjavi za medije.

V pisarni v Črni bo po njegovih besedah nekaj stalno zaposlenih, približno dva do trije, nato pa bodo v njej delovale ekipe, ki bodo velike glede na potrebe in glede na aktivnosti, ki se bodo dogajale. Tako bodo v pisarni najprej projektanti in nato vse ostale potrebne službe ter tudi nadzorniki. »Imamo svoj kader. Ko pa se bo pisarna dopolnjevala glede na potrebe, bomo poskušali tudi čim več lokalnih strokovnjakov vključevati. Je pa problem, da je v Sloveniji zaradi konjunkture v gradbeništvu kriza za kadre. Ampak so, se dobijo,« je dodal.

Oškodovance bodo obravnavali po prioriteti.

Iz pisarne v Črni bodo oskrbovali tudi druge občine na Koroškem in mogoče še v Šaleški dolini. Občine bodo morale na podlagi ocenjene škode narediti prioritetni program obnove, nato pa jim bo tehnična pisarna na podlagi tega programa nudila tehnično pomoč, je pojasnil. »To pomeni, da jim pripravimo vse, kar potrebujejo za projektiranje, in potem za celoten inženiring, če bodo tako hotele,« je dodal.

Glede v ujmi oškodovanih posameznikov pa je Dolinšek pojasnil, da jih bodo prav tako začeli obravnavati po prioriteti. Najprej tiste, ki so razseljeni oziroma brez hiš, nato ostale oškodovane. »Predvsem bomo mi vabili oškodovance, ne da bodo oškodovanci iskali nas. Se bomo trudili v tej smeri,« je dejal. Tehnična pisarna bo po njegovih besedah pomoč nudila tudi pri pripravi vloge za povrnitev stroškov sanacije.

Lesjak: Sanacijo bomo začeli tam, kjer je najhuje

Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je v izjavi za medije izrazila zadovoljstvo, da jim je uspelo pridobiti tehnično pisarno v kraj. »Od pisarne vsekakor pričakujemo veliko pomoč pri sanaciji oziroma obnovi našega kraja, predvsem pa, da bo ta obnova potekala strokovno in pod nekim nadzorom,« je dejala.

»Zdi se mi, da bomo začeli kar tam, kjer je najhuje, torej pri cestah. Ker želimo v zaselke vzpostaviti takšne cestne povezave, da bo varno,« je glede prvih nalog za pisarno navedla županja. Izpostavila je tudi pričakovanje, da bodo sodelovali tudi z vodarji, ker si v Črni želijo, da se tudi obnova v strugah vodotokov dela na način, da bo zagotavljala čim večjo varnost za ljudi in za kraj. Vodja državne tehnične pisarne Dolinšek je povedal še, da četudi doslej ni bilo še tehnične pisarne na terenu, so za občine opravili naloge, za katere so se te obrnile na pisarno.

V Črni so pisarno vzpostavili predvsem zato, da so bližje terenu. Po pričakovanjih bo v prihodnjih dneh odprta še ena v Savinjski dolini, kjer lokacija še ni znana, ena pisarna pa bo centralna v Ljubljani in bo pokrivala osrednji del Slovenije in območje Kamnika oziroma Gorenjsko.

Glede intervencijskih stroškov po avgustovski ujmi pa je županja Črne danes povedala, da so oddali prvi in drugi zahtevek v skupnem znesku okoli sedem milijonov evrov in da prva sredstva na računu občine pričakuje v torek. Ponovila je, da občina trenutno nima sredstev za poplačilo izvajalcev. Za dela, opravljena v septembru, je vnovič izrazila pričakovanje, da bodo zahtevke lahko oddali in da to ne bo šlo iz sredstev sanacije, ampak intervencije, ker ta po njenih besedah še vedno poteka.

Medtem v oktobru pričakujejo postavitev še dveh mostov, obeh v Žerjavu. Most, ga bodo dobili s Švedske, bodo postavljali konec prihodnjega tedna, most iz Italije pa predvidoma konec meseca. Še en most bi potrebovali na območju Javorskega potoka.

V Mežiško dolino napotili nekaj dodatne mehanizacije, v regiji je pričakujejo več

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob ob obisku vlade v koroški regiji prejšnjo sredo napovedal, da bo že ta teden na terenu bistveno več mehanizacije in 30 novih ekip, koroški župani pravijo, da kaj dosti dodatne mehanizacije za zdaj v regijo ni bilo.

»Nimamo še novih informacij o tem, kdaj bo prišla kakšna mehanizacija. Vsekakor jo pa potrebujemo, ker želimo, da so struge očiščene pred jesenskim deževjem oz. pred zimo in da so vodotoki tako urejeni, da bodo zagotavljali varnost že pred samo sanacijo. Mislim, da imajo veliko dela še na hudourniških potokih,« je danes ob obisku vodje državne tehnične pisarne v Črni Blaža Dolinška na novinarsko vprašanje odgovorila županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.Po podatkih županje je v črnjanski občini okoli 15 strojev težke mehanizacije vključno z ekipami, potrebovali bi jih pa še enkrat več. Po njeni oceni je nujno, da dodatne ekipe dobijo še v oktobru.

Slab odziv ponudnikov

Na Direkciji RS za vode pa so za STA danes pisno pojasnili, da je direkcija v začetku septembra objavila naročilo za izvedbo interventnih ukrepov za odpravo posledic avgustovskih poplav in da je bil namen postopka pridobiti nujno potrebno mehanizacijo za izvedbo interventnih ukrepov, kot so zlasti čiščenje plavja in naplavin ter formiranje strug vodotokov.

V okviru postopka je direkcija prejela 73 dopustnih ponudb. V prvi fazi postopka je s ponudniki sklenila 30 okvirnih sporazumov, v teku pa je sklenitev še preostalih 43 okvirnih sporazumov. »Na podlagi sklenjenih sporazumov s ponudniki smo pričeli z izvedbo postopkov internega naročanja izvedbe del na tistih vodotokih, ki so prepoznani kot prioritetni. Odziv ponudnikov, s katerimi smo sklenili okvirne sporazume, je bil v doslej izvedenih postopkih internega naročanja izvedbe del na vodotokih slab,« so navedli na direkciji.

Na vprašanje, ali so na Koroško že napotili več mehanizacije, so na direkciji pojasnili, da je Slovenska vojska ponudila pomoč ekipe z dvema bagroma, enim buldožerjem in dvema tovornjakoma. Prav tako je svoje vrste okrepil koncesionar, ki je zagotovil še štiri dodatne bagre ter dva dodatna tovornjaka. »Mehanizacija je bila razporejena vzdolž Mežiške doline, na najbolj kritične odseke vodotokov,« so zapisali na direkciji. Da je v strugi reke Meže med Črno in Prevaljami kar nekaj ekip z mehanizacijo, je opaziti tudi med vožnjo po dolini.

Na Koroškem je trenutno po podatkih direkcije za vode odprtih 58 delovišč. »Naš cilj je povečevati intenziteto del z vidika odpiranja še najmanj 20 dodatnih delovišč, predvsem na manjših hudourniških pritokih,« so sporočili. Ob tem je po navedbah direkcije potrebno pohvaliti ves napor in doslej opravljeno delo koncesionarjev, ki se v največji možni meri in z vso razpoložljivo mehanizacijo trudijo vzpostaviti pretočnost vodotokov in stabilizacijo brežin vodotokov.

Trenutno po pojasnilih direkcije tečejo predvsem intervencijski ukrepi, ki imajo ponekod značaj sanacijskih del, predvsem tam, kjer se varuje in ščiti pomembna javna gospodarska infrastruktura in objekti. »Intervencijska dela po Sloveniji so še vedno v polnem teku in bodo potekala, dokler bo to potrebno,« so navedli.