Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik je gostila prvi UčiteljFest – vseslovensko srečanje navdihujočih učiteljic in učiteljev, ki je v Kamnik privabilo okoli 150 najbolj zavzetih pedagogov iz vse države. Dogodek, ki je bil razprodan v le nekaj urah, je ponudil prostor za izmenjavo dobrih praks, povezovanje in predvsem opolnomočenje učiteljev.
Ena od pobudnic festivala, Iza Javornik, je poudarila, da je ideja nastala iz potrebe po skupnosti: »Učitelji doslej še nismo imeli večjega dogodka, namenjenega izključno nam. Želeli smo ustvariti prostor, kjer se počutimo hvaležne za svoje delo in kjer lahko rastemo – tako osebno kot profesionalno.« Dodala je, da so organizacijo začele z majhno skupino učiteljev, a je odziv presegel vsa pričakovanja. »Učitelji niso poznali celotnega programa, pa so vseeno kupili vstopnice, ker so nam zaupali, da pripravljamo nekaj kakovostnega.«
Preseči vsakodnevne obremenitve učiteljev
Po besedah Javornikove je bil eden ključnih ciljev festivala preseči vsakodnevne obremenitve učiteljskega poklica. Poudarila je, da je »veliko birokracije, veliko izzivov, a prav zato smo želeli pripraviti dan, ko se učitelji lahko ustavijo, zadihajo in dobijo novo energijo«. Organizacija se je začela že jeseni, ko so snovale program in vabile govorce, ki bi lahko ponudili tako strokovne kot osebne uvide. »Iskali smo ljudi, ki nas lahko premaknejo – ne le kot učitelje, ampak tudi kot posameznike.«
Dogodek je gostil številne navdihujoče govorce, med njimi olimpijko Saro Isaković, ki je poudarila pomen psihološke podpore učiteljem: »Učitelji delujejo v zelo zahtevnem okolju, kjer se od njih pričakuje vedno več. Ko pa pridejo skupaj, začutijo kolektivno energijo in moč, zaradi katere se je vredno boriti naprej.« Ob tem je opozorila na izzive sodobnih generacij: »Mladi so danes ves čas izpostavljeni digitalnim dražljajem, kar vpliva na njihovo zbranost in način učenja. Učitelji se morajo temu nenehno prilagajati.«
Namesto klasičnega predavanja je udeležence popeljala v sprostitveno izkušnjo. »Želela sem jim pomagati, da začutijo hvaležnost in ponos za svoje delo ter da se naučijo skrbeti tudi zase,« je dejala. Kot je poudarila, je skrb zase nujna. »Ne moreš ves čas dajati, če ne znaš poskrbeti zase,« je pojasnila.
Zbrali so se učitelji, ki želijo delati dobro
Pomembno vlogo pri oblikovanju programa je imela socialna pedagoginja Helena Kokot, ki je opozorila na spreminjajočo se vlogo učitelja: »Danes ne gre več le za posredovanje znanja, ampak tudi za razvijanje socialnih in čustvenih veščin. Učitelji in strokovni delavci moramo sodelovati, saj lahko le skupaj ustvarimo najboljše pogoje za otroka.« Ob tem je poudarila tudi pomen celostnega razvoja učencev. »Najpomembneje je, da otrok iz šole odide kot samozavestna, opolnomočena oseba, ki zna prepoznati svoje močne strani,« je dejala Kokotova, ki je tudi poudarila pomen sodelovanja med strokovnimi delavci. »Če dela vsak zase, ne moremo doseči največjega učinka. Ko pa združimo znanje in izkušnje, lahko otroku resnično pomagamo.« Ob tem je dodala, da se učiteljski poklic kljub izzivom še vedno splača. »Na dogodku smo se zbrali tisti, ki še verjamemo v to poslanstvo in ki želimo delati dobro,« je povedala.
Poudarila je tudi zavestno odločitev organizatorjev, da festival ne odpira negativnih tem. »Gostom smo jasno povedali – ne želimo govoriti o tem, kaj vse je narobe. Želimo govoriti o tem, kaj lahko naredimo bolje.« Po njenem mnenju je prav tak pristop ključen za spremembe: »Motiviran učitelj lahko premika meje, tudi znotraj sistema.«
Ravnateljica šole gostiteljice dogodka Monika Glücks Donko je poudarila, da je skrb za učitelje temelj kakovostnega šolstva. »Če je učitelj opolnomočen in zadovoljen, lahko naredi največ za otroke. Zato moramo ustvarjati okolje, kjer lahko učitelji rastejo in raziskujejo nove pristope,« je povedala. Po njenem mnenju današnje generacije zahtevajo drugačen pristop. »Otroci so danes drugačni, zato moramo tudi mi poučevati drugače.«
Ob tem je poudarila pomen vodstva, kjer je podpora ravnatelja izjemno pomembna. »Če ima učitelj občutek, da mu vodstvo stoji ob strani, si upa preizkušati nove stvari in razvijati svoje delo,« je omenila. Prav takšno okolje je po njenem mnenju omogočilo izvedbo festivala. Morda je tudi zato odziv na festival ni presenetil, temveč ganil. »Vedela sem, kakšno vizijo imajo organizatorice, a me je vseeno presenetilo, da so vstopnice pošle v le nekaj urah. To kaže, kako zelo učitelji potrebujejo takšne dogodke,« je dejala Glücks-Donkova. Ob tem je že potrdila nadaljnjo podporo, ko je zagotovila, da bodo brez dvoma festival gostili tudi prihodnje leto.
Učitelji ostajajo predani svojemu poslanstvu
UčiteljFest je pokazal, da slovenski učitelji kljub izzivom ostajajo predani svojemu poslanstvu. S povezovanjem, izmenjavo izkušenj in poudarjanjem pozitivnih zgodb gradijo skupnost, ki presega posamezne učilnice. Poseben poudarek je bil tudi na praktičnih delavnicah, kjer so učitelji drug drugemu predstavljali konkretne pristope in metode dela, ki jih lahko takoj prenesejo v razred. Dogodek je obenem odprl prostor za razmislek o prihodnosti izobraževanja. Govorci so poudarili potrebo po prilagajanju pouka sodobnim generacijam, večji fleksibilnosti ter večjem poudarku na odnosih in dobrobiti vseh vključenih v izobraževalni proces. V ospredju pa je ostalo jasno sporočilo – spremembe se začnejo pri učitelju.
Kot je povzela ena od sogovornic: »Ko učitelji začutimo, da nismo sami, da smo del skupnosti, dobimo moč, da vztrajamo.« Prav ta občutek povezanosti in skupnega poslanstva je bil rdeča nit prvega UčiteljFesta, ki po odzivih sodeč ni le enkraten dogodek, temveč začetek nove tradicije povezovanja slovenskih učiteljev.