Z letošnjo sezono, ki se je začela aprila, se denar od pobranih vstopnin tako v sotesko Vintgar kot k slapu Savica in v korita Mostnice steka na račun Javnega zavoda Triglavski narodni park, ta pa ga nato na podlagi opravljenega dela in stroškov razdeli skrbnikom posameznih vrednot. V primeru soteske Vintgar je to Turistično društvo Gorje, ki te dni praznuje 80. obletnico obstoja. Sprva se je imenovalo Turistično društvo Vintgar in je bilo ustanovljeno prav z namenom upravljanja soteske Vintgar.
»Vintgar je del našega doma. Kar se je dogajalo v zadnjih letih, se je dotaknilo vsakega od nas,« pripoveduje predsednik društva Janez Poklukar. Ker je bilo v zadnjih letih glede upravljanja kar nekaj konfliktov, je bilo tudi za vodstvo to težko obdobje. Poklukar priznava, da bi včasih najraje vse pustili, a se kot domačini za to niso odločili. »Dediščina ni last, je nekaj, kar dobimo v varstvo in nato predamo naslednji generaciji,« o tem, kako vidi sotesko in njeno upravljanje, pravi Poklukar.
Predsednik turističnega društva verjame, da je bila lanska sprememba zakona o ohranjanju narave korak v pravo smer, ki ga tudi skušajo izvajati v obsegu in na način, kot je zapisan, a se jim sproti poleg pravnih vprašanj pojavljajo organizacijski izzivi. »Pričakujem, da bomo v bližnji prihodnosti skupaj z odgovornimi sedli skupaj in naredili evalvacijo. Če ne bo zagotovljena pravna predvidljivost in organizacijska izvedljivost tega, kar zakon prinaša, pa pričakujemo, da bo zakon ustrezno korigiran,« pravi.
V turističnem društvu namreč verjamejo, da je prihodnost oziroma končna ureditev smiselna v obliki podelitve koncesije. »Na tak način upravljalec jasno zapiše, pod kakšnimi pogoji se soteska Vintgar upravlja, kakšne so pravice in dolžnosti upravljalca ter kakšen je odnos do države, ne le pravni, temveč tudi finančni, in kakšen je odnos do lokalne skupnosti. Dostikrat se napačno razlaga, da koncesija pomeni privatizacijo, a je resnica daleč od tega,« ob tem razlaga Poklukar.
Kot poudarja Bojan Traven, direktor podjetja Soteska Vintgar, ki ga je pred štirimi leti ustanovilo društvo, je upravljanje vrednote, ki jo v treh mesecih obišče tristo tisoč ljudi, trdo in vsakdanje delo. »Ta trenutek v Vintgarju dela 90 ljudi,« je povedal Traven, čigar mnenje je, da je novi zakon o ohranjanju narave neuresničljiv, saj je vsaka naravna vrednota posebnost zase. Kot primer navaja denar, ki ga Turistično društvo Bohinj dobiva iz naslova vstopnine v korita Mostnice, s katerim so do sedaj financirali kulturne dogodke v kraju, zakon pa po novem sofinanciranje tovrstnih dejavnosti prepoveduje.
»Govorimo o naravnih vrednotah državnega pomena, ne o zlatih jamah,« pravi tudi Poklukar, ki ob tem poudarja odgovornost do upravljanja. Treba je vzdrževati poti, zagotoviti varovanje, kontrolirati obisk oziroma usmerjati turistične tokove, hkrati pa skrbeti za zadovoljstvo lokalnih prebivalcev, našteva. V primeru soteske Vintgar to pomeni 2290 obiskovalcev na dan, lastno avtobusno linijo do vstopne točke in urejanje krožne, enosmerne poti.
Od nove ministrice za okolje in prostor Polone Rifelj zato pričakujejo, da bo do upravljanja naravnih vrednot v nasprotju s prejšnjo vlado pristopila bolj pragmatično.