Odstop od kandidature na lokalnih volitvah čez slabo leto dni je le še eno od presenetljivih dejanj Boštjana Trilarja v relativno kratki politični karieri. Potem ko je po proslavi občinskega praznika soočil kranjsko politiko s svojim odhodom, so to mnogi razumeli kot »preizkušanje terena« oziroma taktično potezo, s katero naj bi Trilar prisilil od njega odvisne, da ga »prosijo«, naj ostane.
»Sam sem ga izrecno vprašal, ali je mislil resno, in potrdil mi je, da odhaja,« je dejal Primož Terplan (SMC), nekdanji podžupan, ki je Trilarja zapustil kmalu po volitvah zaradi suma koruptnosti sedanjega župana. Ta je iz proračuna plačal okoli 600 evrov študentki, ki je sodelovala v njegovi predvolilni kampanji. Ko je moral Trilar sprejeti še odstop drugega podžupana Jakoba Klofutarja iz njegove lastne stranke Več za Kranj, je razpadla koalicija, ki je imela v mestnem svetu dve tretjini glasov. Trdno jedro te koalicije sta bili prav SMC in SD.
Z razpadom koalicije se je moral župan posloviti tudi od udobnega štiriletnega vladanja. Trilar je sicer dokaj vešče ponujal drobtinice z mize manjšim strankam, posameznim svetnikom in listam ter tako krmaril s šibko večino. A so SD, SMC in SDS, največja opozicijska stranka, le čakale na svojih pet minut. In jih dočakale februarja lani, ko se je župan osramotil najprej s prometno nesrečo v opitem stanju, potem pa kljub enotnemu javnemu mnenju, da mora oditi, sklenil obdržati stolček in s tem izgubil še verodostojnost. Ko je zaradi njegovega ravnanja odstopilo še častno razsodišče, za katero se je v prizadevanjih po bolj etični oblasti zavzemal sam, je izginila še zadnja sled sveže, nove in drugačne politike, ki jo je propagiral.
Telovadnica za tisoč evrov na dan
Trilar je pogosto znal prepričati politike na lokalni ravni, da so glasovali za njegove projekte. S svojim trmastim vztrajanjem pri projektu avtobusne postaje, ki naj bi stala ob dveh osnovnih šolah, zdravstvenem domu in porodnišnici, pa je razburil mnoge meščane, ki niso razumeli, zakaj je pred volitvami temu projektu ostro nasprotoval, kot župan pa stopil na pot političnega pragmatizma.
Nato je izsilil, da bo, sicer nujno potrebna, telovadnica v Stražišču zgrajena v javno-zasebnem partnerstvu, v katerem bo občina v 15 letih za stroške gradnje in vzdrževanja plačala okoli 5 milijonov evrov oziroma okoli 1000 evrov na dan. Posel je v res čudnih okoliščinah dobil »hišni gradbinec« kranjske občine, svetniki pa so najprej zavrnili tak županov projekt, a ga kmalu zatem na ponovnem glasovanju potrdili. Da se v Kranju ne bo nič spremenilo, je župan dokazal še s kadrovanjem, ob katerem se je izkazalo, da službe v zavodih in na občini dobivajo predvsem županu všečni.
Plačeval Bogatajeve napake
Namesto da bi pojasnil, kako so se izgubili milijoni iz proračuna v mandatu Mohorja Bogataja, je župan pozabil na takšne predvolilne obljube in raje prepričeval Kranjčanke in Kranjčane, da se nič ne da storiti, ter nato plačal Bogatajeve napake, ki so stale davkoplačevalce že okoli 2 milijona evrov.
O evropskih milijonih, ki bodo dokaz sposobnosti sedanje oblasti, Trilar govori že dlje časa. Neuresničene predvolilne obljube o novih zaposlitvah, vnovičnem preboju Kranja med vodilna mesta, o dolgo pričakovani tržnici ali podjetniški coni pa kažejo, da »drugačen župan« ni bil tako uspešen, kot je pred dnevi znova zatrdil ob občinskem prazniku. Ob tem ne gre pozabiti na novo zadolževanje, res pa velik del proračuna zajema stalne, znane in obvezne izdatke, zato je bilo denarja za naložbe malo ali nič. Kranj je tako v zadnjih treh letih bolj ali manj capljal na mestu. Ne gre pa prezreti naporov občine pri podjetništvu mladih, oživljanju mestnega središča ipd.
Mestna uprava pod vodstvom Trilarjeve zaupnice Senje Vraber je dodaten razlog, da Trilarjevo kadrovanje in vladanje ne bo ravno zgodba o uspehu. Osovraženi kadri prejšnjega župana, tako na primer Mitja Herak (bivši direktor mestne uprave, zdaj vodja medobčinskega inšpektorata) so nenadoma postali nepogrešljivi tudi za Trilarja, ki je imel še manj sreče s podžupanom Borisom Vehovcem. Ta je z igriščem za bejzbol neuspešno poskušal izpeljati napol oseben projekt dobesedno mimo ljudi na Kokrici. Napoved odhoda Boštjana Trilarja je za mnoge pri »občinskem koritu« pomenila pravi šok in povzročila obilo negotovosti.
SDS napoveduje močnega kandidata
Trilarjeva stranka Več za Kranj je na zadnjih volitvah privabila volilce predvsem kot alternativa že uveljavljenim levim in desnim strankam kranjske politične scene. A z odhodom Trilarja bo stranka po naslednjih volitvah le težko obstala v središču moči. Matjaž Rakovec kot možen kandidat na levi ima tako lahko zelo dobre možnosti za zmago, nože pa ostrijo tudi že na desni. Branko Grims iz stranke SDS napoveduje, da bodo v boj poslali najboljšega možnega kandidata.
Možnosti, da bi na hitro nastale liste ali stranke zopet premagale ustavljene politične igralce, bo po »fenomenu Trilar« manj. Kajti tudi njemu ne bi uspelo brez pomoči Aleša Sladojevića (pri županu Pernetu direktor uprave) in če mu ne bi v kampanji stal ob strani Jakob Klofutar ter ne bi bil njegov zaveznik Igor Velov. Vsi trije so zanimivi zato, ker so iz nekdanjih mladcev (Mladi za Kranj) postali bolj ali manj vplivni lokalni politiki in jim je uspelo dvakrat premagati Mohorja Bogataja, ki je imel nazadnje podporo tako SD kot SDS. Slednji bosta nedvomno tista politična dejavnika, ki bosta Kranju poskušala ponuditi kandidata za novega župana in morda za svojega kandidata združiti podporo več strank.
