Svojo čebelarsko pot je danes 49-letni Denis Klarić začel že zelo zgodaj. »S čebelarstvom sem se spoznal že v osnovni šoli, ko sem med konci tedna in poletnimi počitnicami pomagal staremu očetu pri delu s čebelami. Kot otrok še nisem razmišljal, da se bom ukvarjal s pridelavo medu. Stari oče je bil zame res velik zgled na vseh področjih v življenju in zato sem se po njegovi smrti odločil za samostojno čebelarsko pot,« je povedal.
Čebelnjak svojega starega očeta je Klarić številna leta obiskoval in oskrboval na Dolenjskem, kjer je njegov stari oče Ivan Gradič uspešno čebelaril več kot petdeset let. »Čebelarstvu je res posvetil veliko časa in med drugim postal tudi predsednik čebelarske družine v Ribnici. Bil je zelo napreden in je vedno iskal nove rešitve. Pogosto se je izobraževal tudi v tujini,« je pojasnil Klarić in dodal, da ga je tudi to vodilo k iskanju inovativnih rešitev v čebelarstvu. Po smrti starega očeta je postavil svoj čebelnjak v Kamniku in s tem popestril tudi vrt svoje hiše.
Stari oče mu je predal veliko nasvetov. »Ves čas me je opominjal, kako pomembna je v čebelnjaku higiena, in tega se držim še danes. Pazim, da vanj ne vstopajo nezaščitene osebe in čebelam ne prinašajo bolezni. Pomembno je tudi, da ohranjam čistočo in tako zdravje svojih čebel,« je dodal.
Do čebel kar v copatih
Pred kratkim se je odločil, da bo svoj čebelnjak še nadgradil, in ravno v tem času je opazil posebno strešno kritino na sejmu Dom. »Beseda je dala besedo in prvi v Sloveniji sem dobil priložnost, da preizkusim švicarsko strešno kritino, ki je posebej namenjena čebelnjakom,« je povedal. Gre za posebno kritino, ki je navdihnjena z dediščino in naravno popolnostjo čebeljega satovja.
»V Sloveniji je čebelarstvo več kot le obrt, je stoletje stara tradicija, ki je oblikovala podeželsko življenje, ljudsko umetnost in arhitekturo. Poslikane panjske končnice in tradicionalni čebelnjaki so ikonični elementi slovenske krajine, zlasti v kmečkih skupnostih na obrobju vasi,« so zapisali ustvarjalci posebne kritine swissporton. Značilna šestkotna oblika tako odraža strukturo satja v panju in ustvarja naravno vizualno harmonijo.
Med čebelami je takšna glinena kritina priljubljena zaradi toplote, saj se na soncu prijetno segreje. Čebele pa so poikilotermna bitja, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od okolice, zato se spomladi ali v hladnejših dneh zadržujejo na toplih površinah. Zanje je zelo pomembna tudi prijetna mikroklima, saj glina ne ustvarja statične elektrike in uravnava vlago ter temperaturo, kar čebelam ugaja, ko izletavajo iz panjev ali se vračajo vanje.
Delo so prilagodili čebelam
Kritina ima tudi svoj vizualni vidik. Čebele namreč vidijo svetlobo v drugem spektru kot ljudje. Vidijo namreč ultravijolično svetlobo, pri tem pa so popolnoma slepe za rdečo barvo. A prav struktura in relief strehe v obliki satovja jim služita kot vizualna orientacija pri navajanju na lokacijo svojega panja.
Menjava strešne kritine je na območju, kjer prebivajo čebele, veliko bolj zahtevna. »Kritino smo postavili na že obstoječi čebelnjak, saj smo prvotno kritino zamenjali z novo. Prekrivanje smo zaupali izkušenim krovcem Krovstva Pavčič iz Studenca na Blokah. Delo so jim precej otežile čebele, zato smo morali njihovo delo prilagoditi. Ker čebel nismo želeli preveč vznemiriti, so dela potekala v zgodnjih jutranjih urah,« je povedal čebelar Klarić.
Štiri čebelje družine in nekaj pomožnih družin, ki prebivajo na Klarićevem vrtu v Kamniku, so tako dobile prenovljen dom. »Svoj čebelnjak imam zelo rad in zame je poseben, ker z njim nadaljujem delo starega očeta. Tradicija čebelarjenja se tako nadaljuje,« je dodal. Ponosen je, da mu je čebelnjak uspelo postaviti kar na domačem vrtu, saj ima tako do svojega drugega delovnega mesta le nekaj korakov. »To je res velika prednost, saj čebele spremljam ves čas. Tako se mi ne more zgoditi, da bi roj čebel ušel daleč stran ali pa da bi panje nekdo napadel,« je dejal.
V čebelnjaku posebna terapija
Posebna strešna kritina pa ni edina zanimivost Klarićevega čebelnjaka. Nad panji je namreč že takoj na začetku načrtoval gradnjo prostora za apiterapijo. »Gre za posebno nekonvencionalno medicinsko prakso, ki uporablja čebelje pridelke za krepitev zdravja. Obiskovalec lahko pride v moj čebelnjak in se uleže na posebno leseno površino nad panji. Z vdihavanjem zraka neposredno iz čebelnjaka, ki vsebuje propolis in cvetni prah, si lahko zdravi dihala,« je povedal. Ob tem deluje tudi zvočna terapija, saj obiskovalec lahko med ležanjem nad panji počiva ob šumenju čebel.
Zanimiva je tudi zgodba o gradnji Klarićevega čebelnjaka. »Postavil ga je prijatelj mojega starega očeta France Bartol, ki pri svojih 92 letih še vedno dela na terenu. Prav zaradi tega mi je res izjemno pri srcu,« je dejal. Bartol je namreč njegov čebelnjak naredil čisto sam in pri več kot 90-letih neumorno plezal po strehi. Zdaj njegov čebelnjak krasijo posebne panjske končnice in poslikava čebele. Poseben pa je tudi leseni napis na vhodu v njegov čebelnjak. Na njem piše Denisov čebelnjak.