Zgodba o nezakonito zakopanih smeteh v Kostakovem Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad se vleče od leta 2022, ko sta policija in tožilstvo prejela prve anonimne prijave. V zadevo sta se vključila tako okoljski inšpektorat kot policija. Inšpekcijski nadzor je potrdil, da je bilo na deponiji nezakonito zakopanih vsaj 2900 kubičnih metrov odpadkov, ki jih je moral Kostak izkopati in jih primerno obdelati.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je oktobra lani v povezavi z zadevo izvedel 13 hišnih preiskav. Kot so takrat sporočili iz NPU, je kaznivega dejanja obremenjevanja ali uničevanja okolja osumljenih pet fizičnih oseb. Iz odredbe sodišča za hišne preiskave, ki jo je pridobila STA, izhaja, da so bile hišne preiskave odrejene za prostore družbe Kostak, ki so jih uporabljali štirje tedanji zaposleni v družbi, njihova zasebna bivališča in avtomobile. Šlo je za predsednika uprave Miljenka Muho, člana uprave Jožeta Leskovarja, direktorico sektorja za ravnanje s surovinami Jožico Stegne in vodjo centra za ravnanje z odpadki Martina Baznika.
Nezakonito zakopavanje odpadkov
Glede na odredbo so osumljeni kaznivega dejanja obremenjevanja okolja, danes pa po poročanju Pop TV v Kostaku niso več zaposleni. Peta osumljena je Mojca Križe, zdaj že nekdanja inšpektorica na inšpektoratu za okolje, ki jo kriminalisti sumijo pomoči pri omenjenih kaznivih dejanjih. Kot je razvidno iz skoraj 280 strani dolge odredbe, policija sumi, da so zaposleni koordinirano nezakonito zakopavali odpadke, da so vedeli, da je to nezakonito, in da so skušali vse skupaj prikriti. Na tak način jim odpadkov ni bilo treba predelati, medtem ko so predelavo dobili plačano.
Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Muha dajal navodila članu uprave Leskovarju in direktorici sektorja za ravnanje s surovinami Stegne. Oba naj bi nato organizirala prirejanje dokumentacije, da so na papirju lažno prikazovali obdelavo smeti. Delavce, ki so zakopavali smeti, naj bi na terenu po navodilu nadrejenih vodil vodja centra Baznik in jim za to tudi plačeval. Sodna odredba vsebuje tudi podatke o telefonskih prisluhih osumljenim. Kriminalisti sumijo, da so omenjena dejanja podjetju prinesla za 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. To sumijo na podlagi poročila o ravnanju z odpadki, iz katerega naj ne bi bilo razvidno, kje je končal del odpadkov.
Osumljeni brez komentarja
Osumljeni v času, dokler traja kriminalistična preiskava, zadeve ne želijo komentirati, so pa do zdaj v Kostaku zanikali, da bi nezakonito zakopavali odpadke. Tudi Mojca Križe je za Pop TV prek odvetnice zavrnila kakršno koli odgovornost in navedla, da so očitki iztrgani iz konteksta.
Na NPU so pretekli teden za STA navedli, da v predkazenskem postopku nadaljujejo zbiranje obvestil, pregled zasežene dokumentacije in elektronskih podatkov ter druge naloge. Po zaključku predkazenskega postopka bodo o svojih ugotovitvah z ustreznim aktom obvestili pristojno državno tožilstvo, so še navedli.
