Stanovalci Brilejeve ulice so se združili v civilno iniciativo, ki je na upravno sodišče vložila tožbo, s katero izpodbijajo veljavnost lani izdanega gradbenega dovoljenja za obsežen stanovanjski projekt Regentov kvart, ki naj bi zrasel v tej ulici. »Zgradili bodo stolpnice, ki so gotovo previsoke za to okolje. Če bi zgradili kaj nižjega, bi morda še šlo. Poleg objekta je tudi vrtec, ki mu bo projekt vzel edini zeleni hrib v okolici. Otroci se tam pozimi sankajo, poleti pa je to prostor za piknike,« je nasprotovanje gradnji povzela stanovalka, ki želi ostati anonimna. Dodala je, da je območje že zdaj prenatrpano, avtomobili so parkirani vsepovsod, promet pa pogosto stoji. Regentov kvart velja za enega največjih načrtovanih stanovanjskih projektov v državi. V treh stolpnicah z 12, 15 in 18 nadstropji bo prostora za kar 356 stanovanj.
»Menimo, da v posredovani tožbi ni zapisano nič novega, o čemer ministrstvo za naravne vire in prostor ne bi že odločalo. V tožbi po naši oceni ni novih argumentov, ministrstvo je korektno odločalo, postopek pa je bil dolgotrajen. Naš projekt je skladen z vsemi mestnimi in občinskimi akti in prepričan sem, da bo to ugotovilo tudi sodišče,« je pojasnil Matjaž Cerjak, direktor družbe Brusnica, ki je lastnica družbe Lesnep, investitorice projekta. Poudaril je, da imajo gradbeno dovoljenje, a zaradi tožbe še ni pravnomočno, kar pomeni, da je gradnja zastala, dokler sodni mlini še meljejo. Ker projekt stoji, imajo tudi poslovno škodo.
»Ta tožba ni samo problem za nas, ampak tudi za mestno stanovanjsko politiko. Projekt zaradi tožbe stoji, kar pomeni, da bo tudi mesto moralo počakati na dostopna stanovanja za 360 družin,« je še opozoril direktor Matjaž Cerjak.
Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so gradbeno dovoljenje za stolpnice v Dravljah izdali avgusta lani. Pojasnili so, da sta na upravnem sodišču trenutno dve tožbi zoper gradbeno dovoljenje. Na obe so se odzvali, drugih informacij pa zaradi trajanja postopka ne morejo posredovati. Prvo tožbo je vložila civilna iniciativa, drugo pa devet posameznikov. Cerjak je pojasnil, da gre za vsebinsko podobni tožbi, drugo so vložili posamezniki iz bližnje Pržanjske ulice. Po neuradnih informacijah tožbi obravnavata različni sodnici, kar lahko v primeru različnih sodb privede do dodatnih zapletov in zakasnitev.
Ogroženo zelenje
»Prepričan sem, da je gradnja stolpnic rezultat brezobzirnega in nečloveškega stremljenja za dobičkom na račun prebivalcev Brilejeve ulice, saj bodo izgubili edine rekreacijske površine. Uničenje dragocene zelene oaze, ki je bila s prvotnim zazidalnim načrtom predvidena kot rezervat za šolo in razširitev bližnjega vrtca, bo škodovalo tudi širši okolici četrtne skupnosti Dravlje,« je pred časom v pismu bralcev zapisal Marijan Jelenc, ki je bil v osemdesetih letih direktor poslovnega združenja Giposs, ki je zgradilo stanovanjsko sosesko na Brilejevi. V pismu je Jelenc sicer zmotno navedel, da je v tožbo šla četrtna skupnost Dravlje. Kot smo že zapisali, je v prvem primeru tožnik civilna iniciativa, v drugem pa posamezniki.
So pa z ljubljanske občine sporočili, da četrtna skupnost prav tako nasprotuje gradnji. »Svet četrtne skupnosti Dravlje predmetne gradnje ne podpira in se ne strinja z novimi naselitvami, saj menijo, da v četrtni skupnosti že tako primanjkuje ustreznih rekreacijskih in zelenih površin,« so sporočili in dodali, da so zaskrbljeni tudi zaradi prometne infrastrukture, ki je že zdaj preobremenjena. »Avtomobili so parkirani po zelenicah in stanovalci se bojijo, da bodo z našim projektom še večje težave z parkiranjem. Sosedi morda ne razumejo, da bomo zgradili tudi garažno hišo z dodatnimi sto parkirnimi mesti za okoliške prebivalce, kar bo gotovo koristilo tudi stanovalcem Brilejeve. Vstop v garažni del smo uredili karseda blizu tem blokom, da bodo lažje dostopali do teh garaž,« je zadržke o parkiranju ovrgel Cerjak. V četrtni skupnosti so sicer izpostavili, da je umestitev objekta v prostor nepremišljena tudi z vidika obremenitve vrtca in šole, saj bo tolikšno število stanovanj gotovo spremenilo demografsko strukturo soseske.
Začeli urejanje okolice
Čeprav se je lokalna skupnost zbrala v civilno iniciativo, ki nasprotuje gradnji predvsem zaradi krčenja zelenih površin, pa na spletni strani potencialne kupce vabijo prav z zelenimi površinami in prijaznostjo do lokalne skupnosti. »V enem izmed najbolj zelenih predelov Ljubljane, v šišenskih Dravljah, bomo zgradili sodobno, do mladih družin in posameznikov, okolja in lokalne skupnosti prijazno stanovanjsko sosesko Regentov kvart,« lahko preberemo na spletni strani gradbenega projekta. Tako Jelenc kot stanovalka sta izpostavila, da je zelenih površin v soseski že tako premalo, gradbeni projekt pa bo zelenje le še bolj skrčil. Jelenc je opozoril, da so se z odvažanjem materialov s hriba, ki je bil priljubljena zbirna točka stanovalcev in vrtčevskih otrok, dela že začela, navrgel pa je tudi dvome o tem, kam se vozijo izkopani materiali. »Gradbenih del nismo začeli, smo pa začeli urejati okolico. Na tej parceli je od osemdesetih let ostal nasip oziroma material, ki je ostal od gradnje. Pogodbo smo podpisali s podjetjem Dolinšek transport, dali smo jim tudi analizo materialov in po naših informacijah to vozijo na ustrezno deponijo, za katero imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje. Na začetku smo odstranili grmovje in drevje, potem smo se lotili nasipa. V tem trenutku delamo to, kar lahko,« je navedbe o začetku gradbenih del ovrgel Cerjak.
