Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana (MOL)?
Ne. Bil sem na njeni predstavitvi. Projekt je megalomanski, kot je Regijski center za ravnanje z odpadki. Dobili bi odpadke Mestne občine Ljubljana (MOL) in še 57 občin, skupaj s skoraj 900.000 prebivalci. Več desetletni izpusti bi ostali pa v Ljubljani, na škodo zdravja Ljubljančanov, v slabo prevetreni ljubljanski kotlini. Škodljive so večletne količine izpustov, koncentracije niso pravo merilo. Vsaka občina naj poskrbi za svoje odpadke. Pomeni tudi manj prometa. Razglasitev usmeritve MOL v Nič odpadkov (Zero Waste) pomeni, da ne bo goriva za sežigalnico.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Ne. Zakaj župan ne omenja TEŠ 6? Je bližje. Prebivalci Republike Srbske tega ne bodo sprejeli, kot v Ljubljani ne bomo. Kot je znano, so termoelektrarne v bivših republikah še večji onesnaževalci zraka kot TEŠ 6.
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Ne. Kanal C0, ki naj bi s fekalijami (in virusi, tudi covid, bakterijami in paraziti) šel skozi vir pitne vode za Ljubljano, bi bil tempirana bomba. Vir, ki je po evropski direktivi proglašen za kritično infrastrukturo, ki je pomembna tudi za NATO. To pomeni, da je treba odpraviti vsako tveganje, ki ga lahko predvidevamo za dolgo obdobje v prihodnosti. Mar hočemo tvegati usodo severnega toka? Območje je na potresnem področju 9 stopnje in še na Žužemberškem geološkem prelomu. Dvigi podtalnice tudi izvajajo pritisk na cevi, ki so sploh neprimerne za fekalije. Že zdaj so v že položenih ceveh reže.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da. Ljubljana še ni ustrezno pripravljena na posledice podnebnih sprememb kot so: poplave (na primer v letih 2010, 2014), suše (2022), vročine (2022). Še vedno imamo poplavljanje podvozov in Barja ob večjih nalivih. Ukrepe preprečevanja poplav bom reševal z državo. Vročine bom blažil s centralnim hladilnim sistemom in z zelenimi oazami z visokimi košatimi drevesi, v betonskem mestu pa tudi z ozelenitvijo fasad in streh. Kmetijska samooskrba je pomembna, zato bom poskrbel za vlaženje kmetijskih površin. Ne bo več zgoščevanja gradenj kot zdaj.
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Ne. Kar ne pomeni, da posamezne rešitve niso dobre. Vendar je osnovni problem prometne Ljubljane kot prestolnice in strateškega križišča Evrope in Slovenije v odsotnosti celovite rešitve iz omenjenih vidikov. Ne smemo iti v parcialne rešitve, kot se zdaj načrtuje avtobusna in železniška postaja. Te načrte je treba zadržati do sprejema celovite rešitve z državo. Napake v prodaji javnih površin zasebnemu kapitalu so že bile storjene.
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Ne. Problem jutranjih in popoldanskih zamaškov bom reševal pri viru, to je število osebnih in tovornih vozil. S širitvami cest zamaške zgolj premaknemo. Manjka analiza, zakaj in kam prihaja na primer 20.000 vozil iz kočevske smeri. Ljudje izgubljajo čas v kolonah. Obstaja nekaj ukrepov: delo na domu (dogovor s podjetji in državno upravo), premik delovnega časa, več lokalnih vlakov, skupaj z državo uveljavljanje načela, da so delovna mesta čim bliže bivališčem. In še vrsto drugih ukrepov.
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Ne. Nekaj površin je že ukinjenih (center mesta) za motorni promet, čeprav delno, ker dostave ne smemo ukiniti. Sistem kolesarskih stez je še pomanjkljiv in ga bom dogradil. Žal ali ne, avto je pokrit prostor (vreme) s prtljažnikom, ki ga za večino delovnih ljudi ne more zamenjati kolo ali peš hoja. Čas je postal zelo pomemben dejavnik, bolj kot je bil v preteklosti. Koliko ljudi pa se vozi z Ljubljanskim potniškim prometom in ima v rokah polne torbe nakupa? Večina v Ljubljanskem potniškem prometu so učeča mladina in upokojenci.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Ne. Zato obstajajo močni strokovni razlogi, med drugim voda (posledice podobne gradnje pod Kongresnim trgom), alternativa je morda pod gradom (terja presojo), sicer pa bom tržnico moderniziral (razpis), da bo prijaznejša za prodajalce in kupce. Bližnja garaža na Poljanskem nasipu je žal zasebna in dražja, po napaki MOL. Zbranih je bilo 8.000 podpisov proti. Obstaja tudi pomembna kulturna dediščina. Podobna je bila kasneje zanemarjena na Kongresnem trgu.
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Skupaj z državo bom podobno uredil za celotni zdravstveni sektor v Ljubljani, s tem, da izrazito manjka medicinskih sester, ki so tudi preobremenjene in bežijo drugam. Obenem bom posebej podprl znanstveni razvoj medicine v Ljubljani, ki je nekoč že bil močan. Hkrati bom povrnil popolno avtonomijo zdravnikom, ki so jo izgubili zaradi nestrokovne in neznanstvene cepilne politike. Česa takega ne pomnimo od druge svetovne vojne naprej. Samo primer: izguba licence, če bi predpisal ivermektin.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da. Pri tem je pomembno, da se zagotovi, da podjetja in državne ustanove ne prodajajo počitniških kapacitet zasebnikom, ampak da ostanejo v javni lasti, na primer, da jih odkupi MOL.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. MOL dela hudo napako s prodajo javnih površin zasebnemu kapitalu, ki gradi draga, nadstandardna stanovanja. To bi ustavil in preprečil gradnjo takih stanovanj v Ljubljani. Še bolj se bom povezal z republiškim skladom, res pa je tudi, da je MOL že zgradil več neprofitnih stanovanj. To bom nadaljeval.
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. To bi bil minimalni delež, ki bi lahko bil tudi večji. Vendar je to le del problema. Drugi je prodaja javnih površin zasebnikom. To bom ustavil, gre za hudo napako MOL, in najprej vprašal prebivalce, kaj bi tam želeli. Močno podpiram strokovno mnenje (Mladina, št. 42, stran 4, pisma), ki ga apliciram na MOL. Navajajo kot vzor mesta: Dunaj, Helsinki in Zürich.
Podpirate avtonomne cone?
Da. Ljubljana je že več let privatizirana s strani župana, ker ima večino in zasmehuje opozicijo kot nepotrebno (glej njegov promocijski časopis stran 3). Avtonomna cona pomeni dejavnost, ki je neodvisna od stališč in razumevanja župana. Mesto mora podpirati take dejavnosti tudi finančno, pa če je županu prav ali ne. Ne sme vsega obvladovati!
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Da. Megalomanski projekt Pečečnika pomeni uničenje Plečnikove dediščine. O tem je bilo napisanih dovolj strokovnih mnenj. Stadion je zanj zanimiv zaradi zemljišč za veliko stolpnico, pet nadstropij pod zemljo do podtalnice, stolpičev na Plečnikovih urbanih vrtovih. Kdo to potrebuje? Zakaj ne gre v Stožice? Plečnikov stadion bi bil že zdavnaj lahko restavriran z evropskimi sredstvi. To bom tudi storil in bo predan javnosti.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Ne. Vsak investitor si izračuna, ali bo imel dobiček. Očitno imajo vsa središča dobiček. Problem so spet zemljišča. Tu pa mora nastopiti MOL in obdržati čim več javnih zemljišč ali jih tudi kupiti. MOL sprejema občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Takoj v začetku bom odpravil enega urbanista in nastavil ekipo, okrepljeno s strokovnjaki z več področij, s katerimi bomo izdelali načrt razvoja Ljubljane in revidirali obstoječe zamisli. Po tem se bo videlo, ali imajo nakupovalna središča še prostor.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Ne. Podobno kot zgornje vprašanje to zadeva OPN in OPPN ter zemljišča. Airbnb je tuja firma in njihov poslovni model ni sprejemljiv za Slovenijo, zato ga ne bom podprl. Na splošno mora biti čim več podjetništva domačega, ne da denar odteka v tujino.
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Ne. Vse je odvisno od prostora. Ni razlogov za omejevanje, če je prostor. Gostinski vrt deluje pozitivno na poslovanje, kar je v interesu mesta.
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Da. V Sloveniji je nujno omejiti mandate županov in svetnikov na dva, kot velja za predsednika države. Rotacije so nujne, ker pridejo do izraza nove ideje in se ne ustvarijo koruptivne naveze. Ljubljana je privatizirana, dokaz je gradnja Magnifica v Kosezah, ko je po navedbi medijev kupil travnik v zelenem pasu kot nezazidalno površino, župan ga je spremenil v zazidalno parcelo in dovolil gradnjo. Ker je pač bil na njegovi listi.
Bi uvedli participativni proračun?
Da. Čeprav mesto navaja, da že ima participativni proračun, vendar je ta malenkosten in tudi javnost ni organizirana, nepolitično, za uveljavitev svojih predlogov. Participacija pomeni udeležbo javnosti, ne četrtnih skupnosti, ki so politične strukture. V prejšnjem režimu smo imeli pravo samoupravo interesnih skupnosti (kultura, telesna kultura, znanost…). Odločanje je bilo nepolitično. Določeni so bili odstotki od plač, ki so se zbirali po teritorialnem načelu bivanja. Pomembna je bila stalnost financiranja. Povzel bom pozitivne izkušnje.
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Ne. Zaenkrat. Zakaj Žale? Niti terminologija ni dodelana. Celotno problematiko bom na vsak način s pomočjo strokovnjakov dodelal in bomo skupaj našli pomen in rešitve za obeležja. Tista, ki že so, in po potrebi za nova. Nobena vojna se ne konča po ukazu. Zadeva je zelo občutljiva in jo bom kot tako tudi pietetno obravnaval. Grozljivi so bili tudi poboji v vojni, to rodi maščevanja in krivice.
