V začetku septembra so prebivalci občin Kamnik in Komenda prejeli obvestilo o nujnem prekuhavanju pitne vode za prehrambne namene. Pri rednem vzorčenju pitne vode na zajetju Iverje je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v vzorcu ugotovil prisotnost intestinalnih enterokokov v koncentraciji 1CFU/100 ml, medtem ko je dovoljena vrednost 0. Ker vzorec ni bil skladen s predpisanimi mikrobiološkimi zahtevami, je upravljalec vodovodnega sistema, Komunalno podjetje Kamnik, sprožil predpisane ukrepe v skladu z načrtom ravnanja ob izrednih dogodkih. »Uporabniki so bili obveščeni o obveznem prekuhavanju vode, izvedeno je bilo kloriranje sistema, spremljanje vsebnosti klora na posameznih točkah omrežja ter ponovno vzorčenje,« so pojasnili predstavniki občine in komunalnega podjetja. Po dveh dneh so na podlagi ponovnih laboratorijskih analiz ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode preklicali.
Dogodek je med prebivalci Kamniškega povzročil zaskrbljenost in sprožil nemalo vprašanj. Domačinka Lara Petek Schaffer je izpostavila, da imajo »v Kamniku že nekaj časa težave s pitno vodo«, in ob letošnjem dogodku spomnila na podoben primer iz lanskega oktobra, ko so bili prav tako primorani prekuhavati pitno vodo. Ob tem je še dodala, da ima njena hčerka zdravstvene težave in da so zanjo takšni dogodki toliko bolj skrb zbujajoči.
Ločena dogodka in različni mikrobiološki parametri
»Gre za dva ločena dogodka, ki ju glede na dosedanje ugotovitve ne moremo neposredno vzročno povezati,« so pojasnili na občini in KPK. Oktobra lani so pri rednem vzorčenju v vodohranu Podgorje ugotovili prisotnost bakterije E. coli, medtem ko so pri letošnjem vzorčenju na zajetju Iverje ugotovili že omenjene intestinalne enterokoke. Gre za različni lokaciji in različna mikrobiološka parametra. Lani neskladnost pitne vode ni bila ugotovljena v sistemu Iverje, temveč v vodohranu Podgorje. Ker je ta povezan s sistemom Iverje, je bil ukrep prekuhavanja preventivno odrejen za celotno oskrbovalno območje.
Intestinalni enterokoki so indikatorji fekalnega onesnaženja, vendar natančen izvor ni bil ugotovljen. Kot so pojasnili, je bila količina biološkega materiala tako majhna, da konkretnega izvora na podlagi standardnega vzorca ni bilo mogoče zanesljivo določiti. »Za natančnejše ugotavljanje izvora bi bilo potrebno ciljno vzorčenje večjih količin vode, predvsem v času povečanega hidrološkega pritiska.« Poleg tega so na spletni strani navedli tudi pojasnila NLZOH, da so vodni viri v določenih obdobjih leta, predvsem spomladi in jeseni, zaradi hidroloških razmer bolj izpostavljeni vplivom iz vodnega zaledja. »Padavine in večja namočenost tal lahko povečajo spiranje s površja ter vpliv površinskih voda na podzemne vodne vire.« Za intestinalne enterokoke pa so tudi zapisali, da njihova prisotnost sama po sebi ne pove, od kod onesnaženje izvira. Možni vplivi so različni – od vplivov kmetijske dejavnosti in gnojenja do komunalnih odpadnih vod ali živali oziroma divjadi v vodnem zaledju.
Na vprašanje, kako je, glede na to, da vir onesnaženja ni znan, mogoče tovrstne primere preprečiti, so predstavniki občine in komunalnega podjetja odgovorili, da tveganja zmanjšujejo z boljšim nadzorom, urejanjem odpadnih voda, dodatnimi vodnimi viri, obnovo cevovodov in tehnološko nadgradnjo sistema. »Na Veliki planini od leta 2022 poteka organiziran odvoz grezničnih gošč in letos tudi evidentiranje greznic. Pripravljamo tudi celovito prenovo zajetja in vodohrana Iverje,« so našteli aktivnosti. Ter dodali, da projekt odvoza grezničnih gošč in popisovanje stanja greznic še poteka. Ko bodo vsi pregledi in odvozi zaključeni, bodo imeli natančnejšo sliko in podlago za nadaljnje ukrepe. Z vprašanji smo se obrnili tudi na podjetje Velika planina, vendar odgovorov nismo prejeli.
Koliko časa je bila voda oporečna
»Zanima me, koliko časa smo pili oporečno vodo, preden smo prejeli obvestilo o prekuhavanju,« je skrb izpostavila Kamničanka Lara Petek Schaffer. »Tega za nazaj ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Vzorec pokaže stanje vode na določenem mestu in v določenem trenutku, ne more pa pokazati, kdaj je neskladnost nastala in koliko časa je trajala. Prav tako en neskladen vzorec na zajetju ne pomeni, da je bila voda neskladna v celotnem omrežju,« so povedali na občini. Pojasnili so, da nadzor pitne vode skladno s predpisi poteka z vzorčenjem po programu, ki določa mesta in pogostost odvzema vzorcev. Dodali so tudi, da »se pitna voda mikrobiološko ne vzorči vsak dan. Tega zakon ne določa niti ne predvideva. Pogostost vzorčenja je določena s programom monitoringa in programom upravljalca glede na velikost vodovodnega sistema, količino distribuirane vode, oceno tveganja ter rezultate preteklih analiz.«
Na zajetju Iverje vzorčenje izvajajo enkrat mesečno, dodatno pa vodo vzorčijo tudi na drugih mestih sistema Iverje, tako na omrežju kot vodohranih. »Namen tega nadzora je zaznati mikrobiološka odstopanja, ki jih brez laboratorijske analize ni mogoče ugotoviti«. Poleg rednega notranjega nadzora poteka tudi nenapovedano vzorčenje v okviru državnega monitoringa.
Skrhano zaupanje v kakovost vode
»Premalo imamo informacij. Ob izrednem dogodku smo pogrešali celovitejšo komunikacijo upravljalca. Po zadnjih dveh dogodkih so ljudje izgubili zaupanje v kakovost vode. V Kamniku imamo v zadnjih letih navado kupovati ustekleničeno vodo in jo imeti na zalogi, če bi znova prišlo do takšnega dogodka. Težko je zgraditi ponovno zaupanje in trajalo bo, da bodo Kamničani spet zaupali v neoporečnost vode ter njeno upravljanje,« je stanje, ki ga zaznava med prebivalci, strnil opozicijski občinski svetnik Rok Novak z Liste Sandija Uršiča in predlagal uvedbo 90-dnevnega mikrobiološkega testiranja pitne vode.
Na občini in v KPK so dejali, da razumejo, da sta dva ukrepa prekuhavanja pitne vode v razmeroma kratkem času pri ljudeh vzbudila vprašanja in nezaupanje. Zato pravijo, da morajo biti pri teh dogodkih popolnoma transparentni in jih presojati na podlagi konkretnih rezultatov. Prav tako podpirajo dodatno izboljšanje nadzora. »O predlogu 90-dnevnega mikrobiološkega testiranja se mora strokovno opredeliti upravljalec sistema. Z njim se že pogovarjamo tudi o vzpostavitvi stalnega spletnega spremljanja ključnih parametrov na zajetju Iverje in kritičnih točkah sistema, kar bi omogočilo hitrejše zaznavanje nenadnih sprememb,« so zapisali. Pri tem so poudarili, da spletno spremljanje ne more nadomestiti laboratorijskega mikrobiološkega vzorčenja, kombinacija obeh pa lahko pomeni dodatno stopnjo varnosti.
Dotrajani del vodovodnega sistema
V KPK so pojasnili, da že dalj časa opozarjajo na dele vodovodnega sistema, kjer redno vzdrževanje zaradi dotrajanosti infrastrukture ni več dovolj, in občini posredujejo strokovne ugotovitve ter predloge potrebnih prenov. »Če želimo zmanjšati tveganje za mikrobiološke neskladnosti in zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo, je nujno, da se potrebne investicije pravočasno načrtujejo in tudi izvedejo. To vključuje sistematično obnovo dotrajanih cevovodov, vodohranov, zajetij in druge opreme, tehnološke posodobitve sistema Iverje ter ukrepe za dodatno zaščito vodnega vira,« so zapisali. Dodali so še, da bodo kot upravljalec še naprej izvajali vse naloge, ki sodijo v okvir upravljanja in vzdrževanja sistema, ter občino, ki je lastnik javne vodovodne infrastrukture, opozarjali na potrebne investicijske posege. »Odločitev o izvedbi investicij, njihovi časovnici in zagotovitvi potrebnih sredstev pa je v pristojnosti lastnika infrastrukture.«
Na občini so odgovorili, da so v zadnjih desetih letih veliko vlagali v vodovodni sistem: obnovili oziroma dogradili so omrežje in objekte v Godiču, Mekinjah, Podgorju, Vrhpolju, Bistričici, Markovem, Nevljah, Stranjah, Županjih Njivah in na Duplici. Zgradili so vodohran Črna ter posodabljali črpališča, vodohrane, avtomatiko in daljinski nadzor. Po poplavah so obnovili tudi približno dva kilometra glavnega vodovoda med Kamnikom in Spodnjimi Stranjami ter zgradili nov premostitveni objekt čez Kamniško Bistrico. Pri Iverju so v zadnjih sedmih letih izvedli tri vrtine do globine 170 metrov, dve sta že vključeni v javni vodovod. Celovita prenova zajetja in vodohrana Iverje še ni izvedena in je trenutno v fazi priprave dokumentacije.
Za leti 2027 in 2028 je predvideno nadaljevanje rekonstrukcije transportnega vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica oziroma do vodohrana Iverje. Zamenjali bodo približno 2,9 kilometra dotrajanega cevovoda, vrednost projekta pa je ocenjena na nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Pripravljajo tudi približno 1,1 milijona evrov vredno rekonstrukcijo kritičnih odsekov primarnega vodovoda Kamnik–Iverje–jug. V kratkem se bo začela rekonstrukcija vodovoda na Žalah, dokumentacija za vodovod Potok–Velika Lašna pa je v zaključni fazi, so še navedli pristojni.