Ljubo Kokl iz Kranja se prezničnih dnevov, povezanih s Francetom Prešernom, pa naj gre za 8. februar oziroma slovenski kulturni praznik ali za 3. december, Prešernov rojstni dan, ne veseli. Mimo Prešernove hiše, v kateri deluje muzej, se že tako sprehodi vsak dan, saj stanuje v bližini. Živahno dogajanje, ki spremlja s Prešernom povezane praznike, pa mu povzroči še več bolečine, kot jo občuti ob vsakdanjih sprehodih. Hiša, v kateri je v Kranju deloval največji slovenski pesnik, je namreč pripadala njegovi družini.
Po tekstil v Manufakturo
Oče in mama našega sogovornika Ljuba Kokla sta imela v pritličju današnje Prešernove hiše trgovino Manufaktura. Hišo je njegov stari oče kupil leta 1924, pravi. V njej so prodajali različne tkanine. Po vojni je bila hiša nacionalizirana, od leta 1953 pa so bili v njej prostori Mestnega muzeja Kranj. »Kako je bilo, ko sta imela oče in mama trgovino, se ne spominjam. Ko so jima jo vzeli, oditi smo morali še isti dan, sem bil star dve leti. O tem, kako zadovoljna sta bila videti s svojim delom in življenjem, priča samo fotografija, ki jo je posnel sosed z druge strani ulice in na kateri slonita ob odprtem oknu v prvem nadstropju,« pripoveduje Kokl.
Spominov na Manufakturo oziroma hišo po pripovedovanju našega sogovornika niso nikoli obujali. »Verjetno je bilo za starše to preveč boleče,« je prepričan. Spomni pa se, da je njegov oče, sicer vojni invalid, vse življenje bil bitko za poplačilo krivic, ki jih je družina doživela. Najprej njegov oče, potem pa naš sogovornik sta si prizadevala, da bi družini hišo vrnili. »V bistvu gre za dve hiši. Povezani sta bili z atrijem in sta imeli skupaj 320 kvadratnih metrov površin,« pravi in dodaja, da bi v obeh lahko uredili kar šest dvosobnih stanovanj ali pa bi prostor uporabili v poslovne namene. Očetu po odvzemu hiše in s tem trgovine in posla ni preostalo drugega, kot da se je zaposlil kot komercialist v kranjski Savi, mama pa je delala v tamkajšnji mlekarni.
Daleč od tega, da bi
z odškodnino obogatel
Denacionalizacijski postopek se je po besedah Kokla vlekel dolga leta, na koncu pa je bila družina prisiljena pristati na po njegovem mnenju prenizko odškodnino. 181.000 takratnih nemških mark (okoli 92.500 evrov) so našemu sogovorniku in še trem upravičencem iz družine izplačali v treh obrokih do leta 2001. »Oče odškodnine ni dočakal. Po medijih in po Kranju so se pojavile informacije o precej višji odškodnini, ki pa niso resnične,« opozarja. Da je odškodnina prenizka, po njegovem dokazujeta dve različni cenitvi vrednosti obeh hiš, povezanih v eno. Kot pravi, je sodni cenilec Anton Bradač, ki ga je angažiral sam, vrednost hiše ocenil na 32,6 milijona tolarjev, medtem ko je bila po mnenju Romana Logarja, ki je cenitev opravil po naročilu kranjske občine, vredna 22 milijonov tolarjev.
Spominski muzej so na Prešernovi 7, čeprav je France Prešeren bival v delu hiše, ki ima vhod s Tavčarjeve, odprli 8. februarja 1964. Pesnik je tam prebival od jeseni 1846 do 8. februarja 1849, torej do svoje smrti, opozarjajo v Gorenjskem muzeju. Na Zavodu za turizem in kulturo Kranj pa dodajajo, da je bila hiša med Prešernovim bivanjem last trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Danes je v njej prikazano pesnikovo življenje, na ogled so njegova originalna dela, pa tudi njegova soba, opremljena z originalnim pohištvom. V pritličnih prostorih pa je galerija, kjer prirejajo razstave, povezane s pesnikovim življenjem in delom.
