Radovljiški občinski svet je oktobra pozval pristojne institucije k pospešitvi priprave strokovnih podlag, sprejetju uredbe o načrtu upravljanja oziroma zavarovanja naravne vrednote sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke ter odkupu zemljišč na tem območju. Kot je svetnikom na seji pojasnil župan Ciril Globočnik, sedanji lastnik območja ne nasprotuje prodaji zemljišč, zato je občina naročila njihovo cenitev, sklep občinskega sveta pa so poslali Zavodu za varstvo narave, Direkciji RS za vode ter ministrstvu za okolje in prostor.
Kot so nam pojasnili na občini, morajo v tej fazi projekta najprej počakati, da pristojne državne institucije odreagirajo in pripravijo sistemske rešitve za zaščito območja, šele nato lahko sprejemajo ukrepe na lokalni ravni. »Občina sama nima denarja, da bi zemljišča odkupila v celoti, tudi zato je aktivno sodelovanje države pri tem projektu še toliko pomembnejše,« ob tem pravijo na radovljiški občini, kjer poudarjajo, da mora območje sotočja ostati zeleno in trajno omogočati bogato biodiverziteto, s svojo pobudo pa so seznanili tudi sosednjo občino Bled.
Najprej analize, nato odločitve
Na pritiske civilne družbe in občine so reagirali tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so analizo variant ureditve območja sotočja Sav z vidika zmanjševanja škodljivega delovanja voda naročili Inštitutu RS za vode. Na ministrstvu so nam pojasnili, da je namen priprave strokovnih podlag preveriti, katere rešitve so z vidika zmanjševanja poplavne in erozijske ogroženosti ob zasledovanju doseganja dobrega hidromorfološkega stanja odseka in upoštevanju obstoječih rab prostora dolgoročno najbolj primerne in izvedljive. Do zdaj je bila izdelana analiza poplavne nevarnosti obstoječega stanja, preostale aktivnosti v zvezi z analizo variant ureditve pa bodo izvedene v naslednjem letu, pravijo.
Glede postopnega odkupa oziroma zamenjave zemljišč ter sonaravne ureditve območja na ministrstvu ocenjujejo, da bi to lahko bila ena od možnih dolgoročnih razvojnih usmeritev, če bo to izhajalo iz izdelanih strokovnih podlag. »Nadaljnje odločitve bodo zato odvisne tako od ugotovitev strokovnih podlag s področja upravljanja voda kot tudi od usmeritev, ki bodo oblikovane v okviru naravovarstvenih smernic,« pravijo.
Sotočje Sav je zaradi izjemne koncentracije naravnih vrednot, območij Natura 2000, mokriščnih habitatov in ohranjene rečne dinamike eno od območij, kjer se cilji obnove narave po 4. in 9. členu uredbe (EU) 2024/1991 potencialno precej prekrivajo z dejanskimi potrebami na terenu, še pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor. »Nacionalni načrt za obnovo narave v tej fazi še ne določa konkretnih obnovitvenih površin na obravnavanem območju, predstavlja pa pomemben okvir za opredelitev prihodnjih ciljev in ukrepov na področju ohranjanja narave ter obnove ekosistemov,« so pojasnili.
Skupna odgovornost
Poleg civilne iniciative Reši sotočje problematiko območja že dlje spremlja tudi gibanje Varuhinje rek, kjer so pozdravili prizadevanja občine Radovljica in se pridružili njenemu pozivu državi, naj aktivno pristopi k reševanju problematike in odkupu zemljišč. »Zavarovanje sotočja ne sme ostati zgolj na ravni načrtov in pozivov, temveč mora postati skupna odgovornost vseh pristojnih institucij,« sporočajo in dodajajo, da je del zemljišč, ki tvorijo celoto sotočja in njeno vplivno območje, v občini Bled, zato je po njihovem mnenju nujno, da se v postopke čim prej vključi tudi blejska občinska uprava in svet občine na način, kakor je storila občina Radovljica.
V gibanju Varuhinje rek so ob tem opozorili tudi na to, da nepravilnosti in okoljski problemi na širšem področju sotočja ostajajo; mala hidroelektrarna še vedno obratuje brez določenega minimalnega ekološko sprejemljivega pretoka, območje sotočja ostaja degradirano tako na radovljiški kot na blejski strani, Sava Bohinjka pa vsako poletje na sotočje prinaša smrdeče gošče. Rojstni kraj Save ostaja nedostopen za javnost, na zemljiščih pa še vedno stoji objekt brez gradbenega dovoljenja, še navajajo.