Prebivalec Sostrega, četrtne skupnosti na vzhodu Ljubljane, že leta v mestu uporablja sistem za izposojo koles Bicikelj in že od prve izposoje sanja, da bi se kdaj s tem kolesom zapeljal tudi domov. »Že od samega začetka projekta sem z zanimanjem spremljal in čakal, kdaj bo postaja sistema Bicikelj prišla tudi k nam, v Sostro. Iz leta v leto in z vsakim širjenjem sistema sem bil bolj razočaran. Po desetih letih največja četrtna skupnost v Ljubljani še vedno nima niti ene postaje sistema Bicikelj,« razlaga Sostrčan in opozarja, da je kraj tako in tako zapostavljen na več področjih, pri kanalizaciji, optičnem omrežju ter cestah, ki nimajo pločnikov in kolesarskih stez.
Osem postajališč do Sostrega
Čeprav so na občini nedavno napovedali, da naj bi sistem izposoje koles Bicikelj kmalu dopolnili še s sistemom izposoje električnih koles, so v izjavah spet omenjali vse mogoče lokacije, samo Sostrega ne. »Postavili bi električna kolesa, ki bi Ljubljano povezala z Grosupljem in Medvodami, medtem ko moja četrtna skupnost še vedno ni 'zeleno' povezana z Ljubljano. Še najbolj pa me je šokirala izjava občine, da bodo v okviru javno-zasebnega partnerstva postavili še dve novi postajališči ob Dolenjski cesti, ko se bo ta prenavljala, in da bo po tem pogodba za Bicikelj izčrpana,« pravi občan.
Na občino je poslal tudi pobudo za ureditev postajališča v Sostrem na konkretnem zemljišču v občinski lasti, dve drugi lokaciji je predlagala tudi četrtna skupnost. A na občini so vse pobude zavrnili z obrazložitvijo, da širitev sistema ni predvidena. Podobno pojasnilo so na občini poslali tudi nam, a so kljub temu razložili, v čem naj bi bila težava. Sistem Bicikelj je zasnovan tako, da so postajališča med seboj oddaljena od 400 do 500 metrov, saj naj bi ga kolesarji uporabljali predvsem za krajše poti. Sostremu najbližja lokacija je pri Lidlovi trgovini v Štepanjskem naselju, kar je več kot štiri kilometre stran. Če bi torej postaje razporedili s 500-metrskim razmikom ob Litijski cesti, bi morali urediti ne eno, temveč vsaj osem novih postajališč. Ključna težava pa je, da je velik del območja ob Litijski cesti nepozidan in zato nezanimiv za uporabnike sistema. Ne pomaga niti dejstvo, da občina že leta čaka na to, da bi se država lotila prenove svojega dela Litijske ceste, v okviru katere bi uredili pločnike in kolesarske površine.
Na ljubljanski občini potrjujejo, da se bo – potem ko bodo ob prenovi ob Dolenjski cesti uredili dve novi postajališči in bo skupno število postajališč naraslo na 83 – pogodba za javno-zasebno partnerstvo z Europlakatom, po kateri ta postavlja, upravlja in vzdržuje sistem Bicikelj, v zameno pa mu občina dodeli lokacije za oglaševalske objekte, izčrpala. Sistem se bo nato po njihovih besedah predvidoma širil le še na podlagi sodelovanja Europlakata z zasebnimi podjetji.
Z električnim kolesom do Vrhnike
O sistemu za izposojo električnih koles na občini za zdaj ne dajejo veliko informacij, čeprav je ljubljanski župan Zoran Janković pred kratkim napovedoval, da bi se lahko občani z njimi zapeljali že jeseni. Ponudnika naj bi izbrali z razpisom, nasprotno od sistema Bicikelj, ki je v večini primerov za uporabnike brezplačen, če odmislimo nizko letno naročnino, pa naj bi bila izposoja električnih koles plačljiva. Zamisel je, da bi ta kolesa uporabljali predvsem delovni migranti, ki bi si jih recimo izposodili na parkiriščih P+R.
Čeprav je v nekaterih primerih to smiselno, recimo v Stanežičah, kjer je parkirišče P+R od središča mesta oddaljeno približno osem kilometrov, je potencial električnih koles veliko večji. Če bi občine in država poskrbele za dobre kolesarske povezave v regiji, bi bilo povsem normalno, da bi se z električnim kolesom v Ljubljano vozili iz recimo Domžal, Trzina, Medvod, s Škofljice ali celo z Vrhnike in iz Grosupljega. A na tem področju se je doslej naredilo izjemno malo, tudi nedavno zastavljeni projekti kolesarskih povezav med občinami so tako slabi, da ni pričakovati, da bi koga iz okoliških občin spodbudili h kolesarjenju v službo v Ljubljano.
