Odnosi s sosedi, sploh v večstanovanjskih objektih, zahtevajo nekaj potrpljenja in uvidevnosti. Uvidevnost pri razmisleku o tem, v kolikšni meri s svojim delovanjem drugim sostanovalcem povzročamo nevšečnost in nelagodje. Potrpljenje pa za prenašanje soseda, ki podnevi vadi flavto, zvečer pa gosti glasno druščino. Privošči si žar in zakadi celoten blok, psa pa medtem zaklene na balkon, da z lajanjem moti celotno sosesko. Na prijazne prošnje, naj se umiri, se ne odziva. Vprašanje, s katerim se sooča marsikateri stanovalec ob takšnih sosedih, je, kdaj je njegovo nelagodje sosedov prekršek. Poklicati policijo za marsikoga ni najlažja odločitev, a vendar je v nekaterih primerih to edina možnost.
Najpogosteje se stanovalci pritožujejo zaradi hrupa. Bodisi zaradi glasne glasbe ali drugega hrupa, ki prihaja iz stanovanja. Odvetnica Nina Šibila nam je pojasnila, da v tem primeru obstajata dve možnosti: »Lahko se odločite za prijavo na policijo ali za zasebno tožbo. Postopek z zasebno tožbo je daljši in povezan s sodnimi stroški ter daljšim trajanjem sodnega postopka v primerjavi s prijavo pri policiji – policija se na poziv oziroma prijavo načeloma odzove v zelo kratkem času.« Zasebna tožba zadeva kršitve na podlagi stvarnopravnega zakonika, vendar je treba dokazati, da vam je sosed s svojim ravnanjem povzročil škodo. Povzročanje hrupa je lahko tudi podlaga za takšno tožbo, če lahko dokažete, da je bila povzročena škoda. Škoda je v tem primeru lahko tudi izgubljen dobiček, a si je v primeru hrupa to težko predstavljati, »morda v primeru, da dokažete nezmožnost dela zaradi hrupa«, pojasni odvetnica in doda, da je za presojo odškodnine treba izkazati vse elemente odškodninske obveznosti: »protipravno ravnanje, škodo, vzročno zvezo«.
1.
Hrup v dnevnem času
Policija lahko glede hrupa intervenira, če gre za kršitev zakona o javnem redu in miru. V okviru zakona glede hrupa posebne omejitve veljajo za obdobje med 22.00 in 6.00 uro. Ta omejitev je splošno znana in sosed bo vašo prošnjo morda zavrnil, z obrazložitvijo, da ura še ni deset in da lahko počne, kar hoče. S policije so nam sporočili, da noč ni edini čas, ko je sosed lahko v prekršku zaradi hrupa, saj omenjeni zakon kot prekršek opredeljuje tudi čezmeren in neupravičen hrup, tudi recimo televizijo ali glasbeni inštrument, ne glede na to, ali je dan ali noč. »V tem drugem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku,« pojasnjuje odvetnica. S policije pa so dodali, da so tovrstni prekrški najpogostejši na zasebnih zabavah ali v gostinskih obratih, globa pa znaša med 83,46 in 208,65 evra.
Če sosed kljub ukazu in prejeti kazni ne prekine zabave, lahko policist izda ustno odredbo za začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode. Ukrep se lahko izreče samo v primeru, ko je ta sorazmeren glede na kršitev in nima hujših posledic. »Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur,« so sporočili s policije in pojasnili, da bi moral sosed poleg plačila globe plačati stroške izklopa in plačilo morebitne škode.
2.
Glasna gradbena dela
Sosed obnavlja stanovanje in hrup je neznosen. Tovrstnega hrupa ne bodo obravnavali kot kršitev, saj gre za neizogibno in začasno motnjo, so sporočili s policije, kjer sicer svarijo, da je dobro, da se predhodno obvesti sosede, da se izogne nevšečnosti.
3.
Poslovna dejavnost v stanovanju
Če pri sosedu slišite zvok orodja, vendar ne obnavlja stanovanja, je možno, da v stanovanju opravlja gospodarsko dejavnost. Ta mora biti ustrezno prijavljena. Če imate utemeljen sum, lahko to prijavite na Finančno upravo Republike Slovenije. Če pa sosed oddaja stanovanje preko spletne aplikacije Airbnb, v vsakem primeru potrebuje vaše predhodno soglasje.
4.
Neprijetne vonjave
Sosed, ki moti življenje v večstanovanjski stavbi z neprijetnimi vonjavami, je lahko kršitelj samo v izjemnih primerih. Smrad lahko spada med prepovedane emisije po stvarnopravnem zakoniku, če te presegajo krajevno običajno mejo. »Običajno smrad te meje ne bo presegal, razen v izrednih okoliščinah,« pojasnjuje Nina Šibila.
5.
Kurjenje žara na vrtu
in cigaretni dim
Podobno je tudi s kurjenjem žara na vrtu in kajenjem, pri čemer se cigaretni dim kadi tudi v sosednje stanovanje. Tudi dima in drugih snovi v zraku ne obravnava nobena državna uredba ali evropska direktiva. Težava je tudi v tem, da ne obstaja nobena naprava, ki bi objektivno lahko ovrednotila stopnjo in vrsto smradu. Obstaja sicer možnost, da bi dolgotrajno onesnaženje zraka lahko prijavili na Inšpektorat RS za okolje in energijo, ki je tudi formalno pristojen za obravnavo okoljskih pritožb glede emisij v zrak in tudi neprijetnih vonjav, a je le majhna možnost, da bi inšpektorat ukrepal. Če pa smrad (in tudi hrup) kaže na poškodbo oziroma na ogroženost oseb oziroma na kakšno prepovedano aktivnost, s policije svetujejo, da jih je treba o tem nemudoma obvestiti.
6.
Pes, ki nenehno laja
Pes, ki ga ima sosed na balkonu, tudi če neusmiljeno tuli, se ne šteje za motnjo javnega reda in miru in zaradi tega policija ne more ukrepati. Glede živali lahko policija ukrepa samo na javnih mestih in če sumi, da je žival nevarna za okolico in je treba zavarovati ljudi in njihovo premoženje. Če sumite, da je žival ogrožena oziroma da gre za mučenje živali, na policiji svetujejo, da o tem obvestite veterinarsko inšpekcijo.
7.
Kokoši na vrtu
Med pritožbami občanov je mogoče najti tudi poizvedbo občana Ljubljane glede soseda, ki ima na dvorišču kokoši. Glede kokoš nesnic za lastno uporabo ni posebnih omejitev ali zahtev, tudi za lastnike trenutno ni posebnih omejitev. Pa tudi če kikirikajo na ves glas in če njihovi iztrebki silijo preko nepremičninske meje. Na občinski ravni MOL pa tudi ni posebnega odloka, ki bi omejeval gojenje perutnine za zasebno uporabo. Se pa to lahko v prihodnosti spremeni, saj je EU sprejela posebno uredbo, ki zahteva registracijo vse perutnine in posebne pogoje za rejo, tudi če gre za samooskrbo. V pripravi je osnutek zakona o zdravju živali, zato ni jasno, v kolikšni meri se bodo podrobnosti uredbe uveljavile v Sloveniji.